Posvetitev pomladi. Foto: Jaka Varmuž/LGL
Posvetitev pomladi. Foto: Jaka Varmuž/LGL

V Mostarju rojena igralka, animatorka in režiserka v uvodu mednarodne poslanice nadaljuje: "Vsakokrat, ko lesena glava oživi v naših rokah ali vrvice marionete potrdijo povezavo med vsem živečim, ponovno odkrijemo, da smo protagonisti predstavljene zgodbe. Vsakokrat, ko animirani predmet razkrije spomine, ki bivajo v nas, ali se prikrite skrivnosti prikažejo v igri luči in senc, se naš zgodovinski čas zaobljubi brezčasnosti." Lutkovna ustvarjalka tako v poslanici opozarja na skromen poklic lutkarja, ki pa ima obenem izjemno poslanstvo, saj po njenih besedah animatorji v igrah z lutkami vodijo stare rituale. "Neotipljivo in nevidno spremenimo v otipljivo in vidno, obenem pa lutkarju in občinstvu omogočimo izkusiti lastno transcendenco."

Slovensko poslanico je spisal igralec in animator Miha Bezeljak.

Ob svetovnem dnevu lutk več gledaliških hiš ponudilo edinstvene predstave

Ob svetovnem dnevu lutk bo več gledaliških hiš ponudilo predstave. V Lutkovnem gledališču Ljubljana bo na sporedu lutkovni balet Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega v režiji Matjaža Fariča, malo pozneje pa še otroška lutkovna predstava po predlogi dela Anje Štefan Bobek in barčica v režiji Barbare Bulatović. Lutkovno gledališče Maribor bo gostovalo na festivalu Bobri v Ljubljani s predstavo Alma, Popotne skice gospodične A, ki je nastala po konceptu Darke Erdelji in Vesne Vončina.

Na druženje z lutkami danes vabijo tudi v muzeju v Hrastniku, na gradu Sevnica pa bodo dan lutk s posebnim programom praznovali v soboto.

Društvo Marionetno gledališče Jurček Hrastnik je že v sredo v muzeju odigralo avtorsko zgodbo Knapi in glažarji, v četrtek pa vabijo v muzej na druženje z lutkami Knapovske marionete so dobile naslednike. Na gradu Sevnica v soboto Zavod Grajsko lutkovno gledališče Sevnica pripravlja poseben dopoldanski program, ki se bo začel z branjem poslanic in nadaljeval s predstavo Škratovega lutkovnega gledališča Celje, delavnicami in izborom likovnih del lutkovno-slikarskih kolonij Lutkart. Program bo sklenila lutkovna predstava Gledališča Bičikleta Potujoči cirkus nerodne Avguštine.

Svet je, kakršen je, in nikakršnih zagotovil ni za nikogar in za nič ... Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti, zavetje pred viharji težko ranjenih src. So povabilo, da živimo navdušeno in se borimo za boljšo različico sebe. Z nas slečejo prikladnost in politično korektnost. Odvzamejo maske bremena tistih, ki so že doživeli in izkusili vse. K nam pridejo, da bi se igrali kot otroci, brez pričakovanj ali skrbi. So naša dogodivščina, naš raj in naši čvrsti koraki na zemlji.

Iz poslanice Ines Pašić

Ines Pašić se obenem v poslanici tudi kritično sprašuje: "Tolikšno pomanjkanje spoštovanja! Je to znamenje naše neumnosti ali kvantni skok v naše zavedanje? Bomo dosegli kritično množico, ki bo dosegla potrebne spremembe, ali bomo oslabeli zaradi inercije, napačnih informacij ali strahu? ... Lahko lutke rešijo svet pred podnebnimi spremembami, vojnami ali suženjstvom?"

In dogovarja: "Ne vem. Svet je, kakršen je, in nikakršnih zagotovil ni za nikogar in za nič ... Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti, zavetje pred viharji težko ranjenih src. So povabilo, da živimo navdušeno in se borimo za boljšo različico sebe. Z nas slečejo prikladnost in politično korektnost. Odvzamejo maske bremena tistih, ki so že doživeli in izkusili vse. K nam pridejo, da bi se igrali kot otroci, brez pričakovanj ali skrbi. So naša dogodivščina, naš raj in naši čvrsti koraki na zemlji."

"Lutkarji smo športni umetniki"
Igralec in animator Bezeljak pa v svoji poslanici lutkarstvo primerja s sprenevedavim športom z umetniškim rezultatom. Sprenevedav zato, ker je v ospredju lutka in ne lutkar oz. igralec animator. Medtem ko animira lutko, se spreneveda, da telo ni njegovo, da nima telesa. Zaradi pozornosti na lutki ga odmisli, pojasnjuje Bezeljak.

In dodaja: "Lutkarji smo športni umetniki, ker smo na račun življenja lutke prisiljeni marsikaj telesno prenesti. Zaradi prisilnih drž jokamo za fizioterapevtom. Ker ga nimamo ali ga obiščemo bolj poredko, je fuč karpalni kanal, med predstavo poči ramenska kita, za nekaj časa smo prisiljeni postati levičarji – z lahkoto bi lahko igrali tudi branilca pri odbojki – ročne lutke terjajo svoj davek — pogled gor, kot bi pleskal strop ..."

Obenem poudarja, da se pri animaciji zgodi nekakšen obojestranski prenos informacij. "Vodilo lutke je kot vtičnica, animatorjeva roka vtikač, električni kabel so živci in žile – povezava do možganov in srca. Ko se animatorji priklopimo na lutke, se one priklopijo na nas. Zgodi se simbiotični odnos, skozi katerega spoznavamo, kaj lutka potrebuje za svoje življenje," meni igralec, član Lutkovnega gledališča Maribor.

Lutkarji smo športni umetniki, ker smo na račun življenja lutke prisiljeni marsikaj telesno prenesti. Zaradi prisilnih drž jokamo za fizioterapevtom. Ker ga nimamo ali ga obiščemo bolj poredko, je fuč karpalni kanal, med predstavo poči ramenska kita, za nekaj časa smo prisiljeni postati levičarji - z lahkoto bi lahko igrali tudi branilca pri odbojki - ročne lutke terjajo svoj davek - pogled gor, kot bi pleskal strop ...

Iz poslanice Mihe Bezeljaka

Lutkovna predstava je čudež
"Lutkovna predstava je transcendenčna izkušnja. To je čudež. Figure s človeško, živalsko, neživalsko, predmetno, metaforično, alegorično podobo zaživijo skozi animatorja – in obratno, animator zaživi skozi lutko. Občinstvo ne samo to, da verjame, ampak tudi vzame, sprejme. Ko figura oživi, postane lutka. Realnost se prestavi v neko vzporednost, kjer veljajo druge zakonitosti," je še zapisal Bezeljak. Ob tem je dodal: "Lutkovni tehnologi, snovalci likovne podobe, avtorji glasbe, dramaturgi, režiserji – vsi so podrejeni tem zakonitostim. Včasih jih ignorirajo, včasih ne razumejo, včasih se čudijo ..."

Mednarodno združenje lutkarjev Unima je 21. marec za svetovni dan lutk potrdilo leta 2002 v Atlanti. Prvo sporočilo je bilo poslano v svet leta 2003, od tedaj dan lutk praznujejo po vsem svetu.

Na začetku tedna je na Ljubljanskem gradu pod okriljem slovenske Unime – Društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk potekala okrogla miza, na kateri so poskušali osvetliti likovno komponento lutkovnega gledališča. Sodelovali so uveljavljeni likovni in lutkovno-gledališki umetniki Damijan Stepančič, Barbara Stupica, Silvan Omerzu, Darka Erdelji, Jasna Vastl ter umetnostna zgodovinarka Nataša Smolič skupaj s predsednico Unime Slovenija Martino Maurič Lazar.

Stepančič je dejal, da pri ustvarjanju ilustracij pred seboj vedno vidi svoje junake v tridimenzionalnem okolju, v katerem živijo tudi lutke. V lutkovnem gledališču pa pogreša dobre, velike zgodbe. "Z likovnostjo ne boš nikogar kupil, če je zadaj plehka ali zgolj didaktična zgodba," meni.

Alma, Popotne skice gospodične A. Foto: Lutkovno gledališče Maribor
Alma, Popotne skice gospodične A. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

Dolga tradicija likovne plati lutkarstva
Na okrogli mizi je bilo slišati, da je v Sloveniji od nekdaj doma močna likovna plat lutkarstva, ki pa jo moramo gojiti še naprej. To pa je v času velikih zgodb medijskih velikanov, kot je Disney, pa tudi umetne inteligence – v tem polju se zdi uporabno tiskanje v tehnologiji 3D, a še z veliko pomanjkljivostmi – velik izziv.

Velika predanost lutki
Vsi sogovorniki so poudarili, da je za ukvarjanje z lutkami potrebno veliko ljubezni in predanosti lutki. Po besedah oblikovalke lutk Jasne Vastl je lutkarstvo podobno igranju inštrumenta: tako inštrument kot lutko moraš najprej vzljubiti, potem pa veliko vaditi.