Svet UKC-ja Ljubljana se je 25. oktobra seznanil z izgubo zavoda, tj. 29,3 milijona evrov v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Ministrstvo za zdravje je zato vodstvo UKC-ja Ljubljana pozvalo k analizi vzrokov za nastalo izgubo in pripravi ukrepov za sanacijo poslovanja. Predstavniki ministrstva in UKC-ja se bodo predvidoma sešli v prvih dveh tednih novembra.

V UKC-ju Ljubljana so za STA pojasnili, da so pripravili analizo dejavnikov, ki so najbolj vplivali na izkazani rezultat. Največji vpliv ima sicer po navedbah UKC-ja način obračunavanja storitev na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V letu 2023 je namreč priznana povprečna utež, ki odraža zahtevnost opravljenih storitev, za UKC Ljubljana znašala 1,83 in je glede na izhodiščno leto 2019 padla za 0,01. V ljubljanskem kliničnem centru opozarjajo, da je zaradi vedno večjega deleža obravnavanih hujših in urgentnih bolnikov padec nerazumljiv. "Predvsem zato, ker javno objavljeni podatki ZZZS-ja v večini javnih zavodov izkazujejo rast zahtevnosti glede na pretekla leta, na primer v UKC-ju Maribor je od leta 2019 do 2023 priznana povprečna utež narasla z 1,83 na 2,00. To v prihodkih predstavlja razliko približno 35 milijonov evrov na leto," so zapisali v UKC-ju Ljubljana.

Dodatno k zaostajanju realizacije prihodkov naše največje bolnišnice v letu 2023 prispevata začetek energetske sanacije in prenova glavne stavbe, kar vpliva na zapiranje dela bolnišnice in s tem dela posteljnih zmogljivosti. Velik vpliv ima po njihovih navedbah tudi kirurška klinika, ki je zaradi številnih nujnih primerov prisiljena odpovedovati redne elektivne in finančno pozitivne programe.

Urgentno bolnike obravnavajo vse dni v letu

V UKC-ju Ljubljana ob tem pojasnjujejo, da urgentne bolnike obravnavajo vse dni v letu, tudi ob koncih tedna, za praznike in ponoči. Večji del bolnikov obravnavajo zunaj rednega delovnega časa, ti pa potrebujejo bistveno bolj celostno obravnavo, kar dodatno povečuje strošek obravnav. Stroški, ki jih priznava ZZZS v kalkulaciji stroškov, pa se nanašajo zgolj na osnovne stroške rednega dela, so poudarili.

Cena storitev tako po navedbah UKC-ja Ljubljana ne upošteva dodatkov za dežurno delo, nadur in velikega obsega dejavnosti za zagotavljanje neprekinjene dostopnosti diagnostičnih in terapevtskih storitev za vsa mogoča patološka stanja, ki jih zagotavljajo tudi kot edini zavod v Sloveniji. Pomemben vpliv predstavlja tudi rast stroškov zaradi usklajevanja cen, medtem ko pri prihodkih ni vključene inflacijske klavzule, kot je to veljalo za leto 2022, so dodali.

"Javni zavod UKC Ljubljana zagotavlja tretjino bolnišničnih zdravstvenih storitev v Sloveniji, med njimi najzahtevnejše kot edini izvajalec, in s svojo dejavnostjo ne ustvarja izgube, temveč ustvarja zdravje z opravljanjem najzahtevnejših storitev za vse prebivalce Slovenije, ob tem pa ima presežek odhodkov nad prihodki," so še poudarili v kliničnem centru.

ZZZS za celovito neodvisno revizijo poslovanja UKC-ja Ljubljana

Na ZZZS-ju medtem menijo, da bi moral svet zavoda UKC-ja Ljubljana ali njegov ustanovitelj izvesti oz. naročiti celovito neodvisno revizijo poslovanja. Revizija poslovanja bi morala namreč po mnenju ZZZS-ja pregledati tudi odhodkovno stran, na primer z vidika racionalne nabave prek javnih naročil, ustreznih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev v rednem delovnem času glede na obseg opravljenih storitev ter razmejitve stroškov na zdravstveni in pedagoško-raziskovalni del.

Na tej podlagi bi moral svet zavoda pripraviti uravnotežen sanacijski program ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani, menijo na ZZZS-ju. "Prav tako menimo, da bi moralo Računsko sodišče redno, vsako leto izvajati nadzor nad poslovanjem UKC-ja Ljubljana, podobno kot ga Računsko sodišče na podlagi zakona vsako leto izvaja nad poslovanjem ZZZS-ja," so zapisali.

Ob tem so pojasnili, da financirajo program zdravstvenih storitev v skladu z veljavno vladno uredbo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023. ZZZS vsa razpoložljiva sredstva namenja za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker že tretje leto zaporedoma nima dovolj lastnih sredstev, prejema tudi transferje iz državnega proračuna, v letu 2023 predvidoma 372 milijonov evrov.

Težave tudi v drugih bolnišnicah, ZZZS virov za dodatno financiranje nima

S težavami v poslovanju se po navedbah zavoda srečujejo tudi druge bolnišnice, ne le UKC Ljubljana. ZZZS finančnih virov za dodatno financiranje bolnišnic nima. Ali je izguba posamezne bolnišnice posledica prenizkih prihodkov, slabega obvladovanja odhodkov ali kombinacije obojega, je po njihovih navedbah stvar presoje sveta zavoda. Ob tem so na ZZZS-ju poudarili še, da v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti in aktom o ustanovitvi o pokrivanju primanjkljaja bolnišnic iz državnega proračuna odloča vlada.

Kot so pojasnili, v Sloveniji za razvrščanje bolnišničnih obravnav v sistem skupin primerljivih primerov (SPP) in s tem določanje cen obravnav uporabljajo avstralske klasifikacije. Vsi deležniki v zdravstvu so se po navedbah ZZZS-ja dogovorili, da se s 1. januarjem 2023 klasifikacije posodobijo. To pomeni, da izvajalci v letošnjem letu uporabljajo najnovejšo različico klasifikacij za razvrščanje bolnišničnih obravnav po stopnjah zahtevnosti, ki je uveljavljena tudi v številnih drugih državah.

Na podlagi analize vpliva novih klasifikacij na prihodke izvajalcev pa ZZZS ugotavlja, da je sprememba glede na prejšnjo različico v UKC-ju Ljubljana manjša kot pri večini drugih izvajalcev. "Sicer pa je UKC Ljubljana tudi ena od pilotnih bolnišnic, ki letos prispeva podatke o dejanskih stroških, ki bodo podlaga za izračun novih cen bolnišničnih obravnav. Na podlagi stroškovnih analiz in podatkov o stroških po pacientih bodo lahko cene še realneje določene ter vključene v splošni dogovor oz. vladno uredbo," so še pojasnili.