Zrelo podjetje se slej ko prej znajde v položaju, ko se zave, da je treba razvoj pospešiti in nekoliko prevetriti organizacijsko kulturo. In to lahko naredi tudi tako, da začne sodelovati s startupi.
V Sloveniji je vse več podjetij in korporacij, ki se odločajo za sodelovanje s startupi z namenom hitrejšega razvoja novih produktov. Med prvimi se je za oblikovanje investicijskega sklada odločil Kolektor, ki je leta 2016 ustanovil Kolektor Ventures, njegovo vodenje pa zaupal mag. Mateji Lavrič.
Rast zrele panoge
»Kaj nas je poganjalo k tej odločitvi? Ideja je dozorela leta 2015. Jasno nam je bilo, da ne glede na to, koliko kadrovskih in finančnih zmogljivosti ima podjetje, časa ne moreš kupiti. Razvojno-inovacijski cikli in življenjski cikli izdelkov so namreč izredno kratki, zato se mora podjetje hitro prilagajati. Uprava Kolektorja se je zavedela, da kot podjetje v zreli panogi nima možnosti za rast z dvomestno številko, jo je pa videla na področju eksponentnih tehnologij, ki sicer še nimajo tržnega deleža, imajo pa visoko letno stopnjo rasti,« opisuje začetke Mateja Lavrič.
Kolektorjeve 60-letne izkušnje in znanje s področja industrije 4.0 so prepletli z znanjem ekspertov s področja eksponentnih tehnologij. »Odločili smo se za koncept odprtega inoviranja ter se začeli povezovati. Začeli smo vlagati v startupe, ki imajo znanje ali že izdelane rešitve, ki jih je mogoče uporabiti v industrijskem okolju. Tako smo lastniško vstopili v startup Viar, ki je izdelal orodje REWO za digitalni prenos znanja, opisuje Mateja Lavrič, ki poudarja, da sta Slovenija in širša regija premajhni, da se ne bi povezovali.
Industrijskih startupov ni veliko
Vlaganja so usmerili na področja umetne inteligence, napredne robotike, strojnega vida, obogatene resničnosti in simulacijskih tehnologij. »Nismo si postavili geografskih omejitev in iskali partnerstva samo doma. Začeli smo sicer na domačem dvorišču, saj so učne lekcije najcenejše, a udeleževali smo se tudi dogodkov po Evropi in srečevali startupe po Nemčiji in drugje. Industrijskih startupov ni veliko. Zbrani so okoli podjetij, ki jih podpirajo in imajo take programe, to pa so Velika Britanija, Nemčija, Italija, Avstrija.«
Razlog, zakaj je industrijskih startupov malo, Lavričeva vidi v tem, da »drug drugega ne poznajo, ne vedo, da ima industrija bolečine«.
Industrijski peskovnik
Tako so skupaj začeli razvijati rešitve, ki so jih lahko najprej interno preizkusili, saj so imeli za to »peskovnik«, torej realno okolje za preizkušanje ustreznosti rešitev. Preverjene rešitve pa so potem začeli ponujati na zunanjem trgu. »To je trnova pot. Koncept odprtega inoviranja sicer lepo zveni, v praksi pa pomeni veliko truda, vzponov in padcev, izzivov … Ob tem je treba paziti, da startupa ne inkorporiraš v podjetje in ne uničiš njegove disruptivne kulture, kar prav to potrebuješ,« poudarja sogovornica.
Kam je vložil Kolektor?
Tako so med prvimi vložili v Viar, Ektimo, Qlector, pa tudi v Smart Optometry. Ta idrijski startup sicer ne deluje na industrijskem področju, ampak razvija digitalne rešitve za diagnostiko vida in terapijo oči, za vlaganje pa so se v Kolektorju Ventures odločili, ker so želeli podpreti lokalno podjetje. »Pomembno je, da korporacije, ki smo v tem bazenu, podpremo tudi lokalne podjetniške zgodbe.«
Od digitalnega prenosa znanja do robotskih delavcev
Vse rešitve, ki so jih razvili skupaj s startupi, že živijo v Kolektorjevi proizvodnji. REWO so na primer zelo hitro začela uporabljati vsa Kolektorjeva podjetja. Kolektor ima tudi platformo za inteligentno planiranje LEAP za napovedovanje dogodkov na podlagi umetne inteligence.
Vsa podjetja, ki delajo v avtomobilski industriji, ga imajo uvedenega. Tako lahko zagotovijo prihranke, predvsem zaradi zmanjševanja organizacijskih zastojev, odzivajo se lahko vnaprej in posledično izboljšujejo zadovoljstvo kupcev. V Kolektorju trenutno že vpeljujejo napredne robotske delavce.
Da se znebiš škatle na glavi
Kdaj naj se torej podjetje odloči za soustvarjanje razvoja s startupi? »Ko oceniš, da je predrago, da bi razvijal sam, saj je cenejše, če vložiš v skupen razvoj. Dejstvo je, da podjetja določenega tipa kadra sploh ne morejo dobiti, kar pomeni, da ne moreš sestaviti ekipe za ta razvoj. Poleg tega sodelovanje s kom drugim pripomore tudi k prevetritvi kulture v podjetju. To je nujno treba narediti, ko imaš občutek, da imaš na glavi škatlo in potrebuješ nekoga, ki ti pokaže, da se da razmišljati povsem drugače,« je slikovita Mateja Lavrič, direktorica Kolektorja Ventures.
V različnih oblikah s startupi sodelujejo in vanje vlagajo med drugimi tudi Dewesoft, ki je vzpostavil inkubator Katapult, Danfoss, Iskraemeco, Iskratel, Adria, Atlantic Grupa, Pošta Slovenije.
Kolektor Ventures na Logaškem razvojnem forumu
Kolektor Ventures bomo spoznali na Logaškem razvojnem forumu 21. aprila v Športni dvorani Logatec. Mateja Lavrič bo pojasnila tudi, kdo naj v podjetju prevzame vodenje sklada, kolikšna naj bodo finančna sredstva, ali je sodelovanje s startupi primerno za vsa podjetja, kje so se sami opekli in še kaj. Udeležba na forumu je brezplačna, prijava pa obvezna.
