REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nič ne bo z reformo zaradi spora: Politico o francosko-nemškemu razkolu, ki pretresa Evropsko unijo

Nič ne bo z reformo zaradi spora: Politico o francosko-nemškemu razkolu, ki pretresa Evropsko unijoUkrajinska vojna je izpraznila evropsko blagajno. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Francija in Nemčija sta razdeljeni glede reforme pravil porabe znotraj Evropske unije, zaradi česar je dogovor do konca letošnjega leta vse manj verjeten, poroča Politico.

Revizija Pakta stabilnosti in rasti Evropske komisije, ki se odmika od standardiziranih zahtev glede omejitve dolga k srednjeročnim ciljem, specifičnim za vsako državo, daje državam članicam več časa in omogoča »večjo prožnost«. Vendar se revizija zdaj sooča z nasprotovanjem velike skupine držav z Berlinom na čelu.

Medtem ko EU poskuša znova uvesti pravila za zmanjševanje primanjkljaja, ki so bila med pandemijo preklicana, zadevna reforma znova odpira stare zgodovinske delitve znotraj bloka: razkorak med severom in jugom, torej med fiskalno konzervativnimi državami in tistimi, ki se zadolžujejo.

Francija in Nemčija sta bili desetletja na čelu dveh nasprotujočih si taborov. Zdaj se zgodovina ponavlja.

»Potrebujemo skupna pravila, enaka za vse,« je v petek dejal nemški finančni minister Christian Lindner pred srečanjem s kolegi iz EU v Luksemburgu. »Potrebujemo zanesljivo pot do zmanjšanja primanjkljaja in znižanja ravni javnega dolga.«

Dodal je, da Nemčija ni edina, ki jo skrbijo predlogi Evropske komisije, ki bi po mnenju Berlina državam članicam in EK dali preveč svobode.

Nemčija namreč želi enotna pravila za odpis dolgov.

Stališče Francije je pravo nasprotje stališču Nemčije in to »ustvarja problem«, piše Politico, saj vse države EU zahtevajo soglasje pred začetkom pogajanj o reformah z Evropskim parlamentom.

»Prava točka nesoglasja je, ali naj obstajajo enotna pravila v Paktu za stabilnost in rast,« je pred srečanjem dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire. »Naš odgovor je očitno ne, saj menimo, da bi bila to tako gospodarska kot politična napaka.«

Nenavadno je, da se Lindner in Le Maire ne strinjata, saj oba prihajata iz podobnih, liberalnih strank.

Doslej sta bila popolnoma uigran tandem, ki je pogosto uprizarjal predstavo francosko-nemške enotnosti. Zdaj je te predstave očitno konec.

Ko gre za pravila, ki urejajo javno porabo, sta Nemčija in Francija na nasprotnih okopih.

Francija ima dolg v višini več kot 110 odstotkov BDP in naj bi presegla prag primanjkljaja EU v višini treh odstotkov.

Nemčija, katere dolg je leta 2020 presegel 60 odstotkov BDP, se namerava letos vrniti na »dolžniško zavoro«, kar je pogoj za uravnotežen proračun, ki je zapisan tudi v nemški ustavi.

Ostale članice EU se praviloma uvrščajo v enega od dveh ostro nasprotujočih si taborov.

Finančni ministri 11 držav - Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Litve, Latvije, Luksemburga in (kakopak drugače) Slovenije so skupaj z Nemčijo ta teden podpisali dokument o skupnih kvantitativnih ciljih za zmanjšanje dolga.

Države podpisnice se zavzemajo za enostavna pravila, ki jih je možno upoštevati oziroma izvajati v vseh državah članicah, ter za zanesljiva, transparentna in zavezujoča fiskalna pravila, ki omogočajo enostavno preverjanje, koliko jih države spoštujejo.

Vse to je podlaga za enakopravno obravnavo držav članic, so zapisale podpisnice. Zavzemajo se za srednjeročni pristop, ki bi zagotavljal bolj postopne, a hkrati še vedno ambiciozne prilagoditve javnih financ. To je še posebej pomembno za Slovenijo, piše na spletni strani slovenske vlade.

Tudi Finska, Irska, Nizozemska, Slovaška in Švedska podpirajo zamisel o »pristopu, ki temelji na pravilih«.

Po drugi strani pa med sedemindvajsetérico EU držav Italija podpira stališče Francije, ki ostro nasprotuje »univerzalnim pravilom«.

»Pomembno je, da namenimo dovolj pozornosti javnim naložbam,« je dejal italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti in dodal, da njegova država želi, da se »posebna pozornost nameni zelenim in digitalnim naložbam,« ki se realizirajo prek sklada EU za obnovitev po pandemiji. Italija je njihov največji uporabnik.

Španija, Grčija in Portugalska podpirajo predlog Komisije in se bodo verjetno uprle pozivom k strožji fiskalni omejitvi.

Finančni ministri so si sicer sami dali rok, da to delo opravijo do konca leta, a francosko-nemški razkol pomeni, da je to zdaj nemogoče, ugotavlja bruseljski Politico.

»S tem bi prepričali finančne trge, da obstajajo verodostojna pravila za ohranjanje vzdržnosti javnih financ, hkrati pa bi prepričali tudi naše državljane, da ne gre za varčevanje na slepo, temveč za srednjeročno načrtovanje, ki bi omogočilo prepotrebne investicije in reforme,« je finančnim ministrom dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

In dodal: »Čas (za to opravilo) ni neskončen.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke