Za cilj Pametna Evropa je v tem večletnem proračunu Unije Sloveniji namenjenih skoraj 730 milijonov bruseljskih evrov. Foto: EPA
Za cilj Pametna Evropa je v tem večletnem proračunu Unije Sloveniji namenjenih skoraj 730 milijonov bruseljskih evrov. Foto: EPA

Kot eden najboljših primerov učinkovite porabe evropskih sredstev na področju raziskav in razvoja so se po besedah direktorja TECOS – Razvojnega centra orodjarstva Slovenije Aleša Hančiča uveljavila strateška razvojno-inovacijska partnerstva, bolj znana pod kratico Srip. Ob začetku njihovega ustanavljanja je marsikdo dvomil, ali bodo uspešna, danes pa so odličen instrument, je poudaril. Opozoril pa je na administrativno delo, s katerim so obremenjeni številni raziskovalci. "Približno 30 odstotkov sredstev, namenjenih za izvajanje projektov, se tako ali drugače porabi za administrativno delo in poročanje," je dejal na javnem posvetu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Direktor Sripa Tovarne Prihodnosti Igor Kovač je poudaril velik prispevek majhnih podjetij zaradi svoje prilagodljivosti in odzivnosti. "To prednost moramo znati bolje izkoristiti," je dejal.

Slovenija se mora kljub zelo uspešnemu črpanju kohezijskih sredstev začeti pripravljati tudi na obdobje, ko bo postala neto plačnica v proračun EU-ja, je pojasnil državni sekretar na kohezijskem ministrstvu Marko Koprivc. "Bistvenega pomena je vlaganje v multiplikativne učinke. Raziskave in razvoj jih nedvomno prinašajo," je dejal.

V mednarodnem kontekstu so se začele brutalne bitke za konkurenčnost nacionalnih gospodarstev, tako na redkih kovinah, virih, vrednosti, na energiji, vodi, na hrani itd. Tukaj Slovenija ni posebej dobro pozicionirana.

Natalija Stošicki, po poročanju Radia Slovenija

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je dodal, da bo Slovenija te spremembe doživela v času ogromnih sprememb svetovnega gospodarstva, zato se moramo po njegovih besedah osredotočiti na odpravo vrzeli, ki zavirajo gospodarski razvoj. "Predstavljajmo si, da je to naša zadnja možnost odločiti se, kaj bomo razvijali, s čim bomo prodirali na trg," je poudaril. Vprašati se moramo, kako zmagati v na novo oblikujočih se svetovnih tržnih razmerah. Dober primer je po njegovem mnenju elektrifikacija vozil.

Sorodna novica "Vesoljske zmogljivosti Slovenije so se okrepile"

"Vesoljski sektor sestavlja več kot 40 praviloma majhnih in srednje velikih podjetij, ki zdaj vstopajo v drugo ali celo tretjo generacijo programov Evropske vesoljske agencije, in ustvarjajo pomembne preboje tako na tehnologijah, ki jih potrebujemo v vesolju, kot v možnih zemeljskih aplikacijah," pa je Frangež še opozoril na vesoljske zmogljivosti, poroča Radio Slovenija.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič se je strinjal, da se moramo v Sloveniji predvsem zediniti o svojih konkurenčnih prednostih, denarja za vlaganje pa je po njegovih besedah načeloma dovolj.

Po mnenju direktorice strateškega razvoja in internacionalizacije pri Gospodarski zbornici Slovenije Natalije Stošicki bi morali že danes začeti oblikovati instrumente za obdobje, ko kohezijska politika ne bo več zagotavljala toliko nepovratnih sredstev. V obdobju, ko jih še, pa je treba predvsem zagotoviti širši nabor virov financiranja, je prepričana.

Ali Slovenija dobro izkoristi kohezijsko politiko EU-ja?