Lara Paukovič | 27. 11. 2023, 20:00
"Mediji so tu zato, da povzemajo relevantne novice in znane osebnosti lahko pričakujejo, da bo njihove objave nekdo povzel"
Ali pri povzemanju informacij na družbenih omrežjih v medijih res ni nobenih zadržkov?
Z rastjo popularnosti družbenih omrežij se je precej spremenila tudi podoba medijske krajine. Veliko informacij, ki so jih novinarji prej pridobivali neposredno od osebnosti iz sveta estrade, politikov in drugih medijsko zanimivih oseb, je danes mogoče najti na družbenih omrežjih, ki jih medijske osebe s pridom uporabljajo za deljenje informacij tako iz osebnega kot kariernega življenja.
Ravno tako cvetijo tudi razprave v skupinah na družbenih omrežjih, namenjenih ljudem različnih interesov in zanimanj, od želje po nakupu nepremičnine do naklonjenosti določeni politični stranki.
Toda ali pri povzemanju teh informacij res ni nobenih zadržkov? In ali so novinarji upravičeni do teh informacij tudi v primeru, ko znana oseba objavi doda pripis, da objave v medijih na podlagi njenih objav niso dovoljene? O pravnih vidikih raznovrstnih objav na družbenih omrežjih smo spregovorili z odvetnicama Špelo Grčar in Jasno Zakonjšek.
Kdaj je poseg v zasebnost upravičen?
Do informacij, povezanih s kom, naj bi imela javnost pravico? Jasna Zakonjšek uvodoma pove, da pravna teorija deli osebe na nejavne in javne, javne pa še na relativno javne in na absolutno javne osebe.
"Relativno javne osebe so tiste, ki so za javnost postale zanimive zaradi nekega konkretnega dogodka oziroma svojega ravnanja. Ustavno sodišče je za relativno javno osebo štelo na primer osebo, ki je opravljala poslovodno funkcijo v znani zdravstveni zavarovalnici, in poudarilo, da je bila zato dolžna glede ravnanj, povezanih z opravljanjem te funkcije, trpeti širše meje dopustne kritike, kot če bi šlo za anonimnega posameznika Absolutne javne osebe pa so tiste, ki zaradi svojega položaja in vpliva v družbi uživajo najmanj zasebnosti," pojasnjuje.
Pod relativno znane osebe, povesta sogovornici, lahko uvrstimo ljudi iz sveta estrade, najbolj tipičen primer absolutnih javnih oseb pa so politiki in političarke.
Twitter profil nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Vendar po besedah Jasne Zakonjšek tudi za absolutne javne osebe velja, da uživajo pravico do zasebnosti, kar pomeni, da ima javnost pravico vedeti o njih to, kar je v okviru javno pomembne razprave pomembno za presojo njihovega delovanja in značaja.
"Razkrivanje zasebnosti zgolj z namenom potešitve radovednosti pa ni dopustno. V primerih, ko gre za temo, ki je izrazito v interesu javnosti, pa je dopustno do določene mere poseči tudi v zasebnost anonimnega posameznika. Pri tem je treba opozoriti, da je to dopustno le izjemoma in ob zelo prepričljivi utemeljitvi, zakaj je poseg v zasebnost sicer anonimnega posameznika nujen za izvrševanje pravice do svobode izražanja."
A ne glede na to, da imajo javne osebe pravico do zasebnosti v določenih okoliščinah, v primeru, ko se same izpostavijo s svojimi objavami na odprtem družbenem omrežju, praviloma ne moremo govoriti o tem, da v taki situaciji razumno pričakujejo zasebnost.
"Neutemeljeno bi bilo zahtevati, da se njihova objava ne povzame ali ponovi v medijski javnosti. Če pa gre za objavo v skupini, do katerega imajo dostop le določen krog ljudi, je odgovor manj očiten in odvisen predvsem od tega, za kako širok krog oseb gre in tudi od morebitnih drugih okoliščin, ki kažejo v smer javnosti ali zasebnosti komunikacije: na primer slog pisanja, vsebina in tako dalje."
View this post on Instagram
Tudi Špela Grčar se strinja, da gre pri presoji, katere informacije, povezane z relativno in absolutno javnimi osebnostmi so v javnem interesu in katere ne, za zelo zapleteno področje, saj ni enoznačnih odgovorov, ampak je veliko odvisno od konteksta.
"Recimo, da bi imeli primer politika, ki se javno deklarira kot zagovornik nekih družbenih vrednot, kot je zvestoba v partnerskem odnosu ali določen tip spolne usmerjenosti, potem pa se izkaže, da na neki zasebni zabavi precej razvpito deluje v smeri spolne prakse, ki jo je prej javno ostro kritiziral. V tem primeru bi imeli po mojem mnenju, tudi če bi ta informacija zaokrožila v zaprtem krogu neke skupine družbenih medijev, to pravico objaviti, saj je absolutno v javnem interesu, da se javnost seznani z njegovim dvoličnim delovanjem."
To torej pomeni, da bi to informacijo novinar lahko objavil, tudi če bi bila objavljena na Instagram zgodbi na zaprtem profilu nekega politikovega prijatelja, vendar bi na nek način prišel do nje?
"Instagram zgodba je sicer malo poseben primer," odgovarja Grčarjeva. "Vendar pa je treba vedeti, da vsako od družbenih omrežij ponuja tudi možnost, da uporabnik določi svojo zasebnost. Če ima javna oseba torej zaprt profil, na katerem ima 600 sledilcev, bi imela kot njena odvetnica že težave s tem, da bi trdila, da gre pravzaprav za zasebni profil."
View this post on Instagram
A tudi če ima javna oseba zasebni, zaprt profil za 15 ali 20 ljudi, na njem pa objavi nekaj, kar je v javnem interesu, obstajajo določeni načini, na katere se da upravičiti objavo te informacije.
"Predstavljamo si, da znan glasbenik na tem, res zasebnem profilu objavi Instagram zgodbo, na kateri pijan uživa kokain. Če to pride do medija in se medij odloči to objaviti, bi kot odvetnica verjetno lahko našla javno korist, ki bi govorila temu mediju v prid. Sploh če bi medij članek zapeljal v smislu: glasbenik, ki mlade spodbuja k zdravemu življenju, ujet med "snifanjem" kokaina, uporaba drog je nevarna, sploh glede na porast rabe kokaina v zadnjem času ... skratka, v prid mediju vedno govori dejstvo, da je informacije, ki jih je dobil na družbenih omrežjih, uporabil v družbeno dobro. Mediji imajo veliko širše možnosti uporabljati material s socialnih omrežij, če kontekst članka ni samo rumeni tisk, ampak je z njim povezano še neko osveščanje. Ne torej senzacija, ampak nek nauk. Potem se spekter možnosti uporabe celo iz zasebnih kanalov precej razširi."
Jasna Zakonjšek navede celo primer, ko so vprašanje razumnega pričakovanja zasebnosti obravnavala slovenska sodišča. "V sodbi II Cp 577/2019 je Višje sodišče v Ljubljani razsodilo: 'Sodišče prve stopnje je, čeprav v drugačnem kontekstu, pravilno ovrednotilo dejstvo, da so bili sporni zapisi objavljeni na strani Facebook skupine Krajani ... za BOLJŠI JUTRI, ki ima 67 članov in je zaprta za nečlane. Pritožbeno sodišče se tako strinja, da je že krog 67 oseb dovolj širok, da je objave treba šteti za javne, poleg tega se toženec pri tako širokem krogu naslovnikov ni mogel upravičeno zanesti na zasebnost komunikacije'."
"Če ima skupina na Facebooku 15.000 članov in se v njej pojavi informacija, ki jo povzamejo mediji, to sploh ni več zaprta skupina," dodaja Špela Grčar.
"Zaprta skupina je zaprt krog družine in ožjih prijateljev. Vse ostalo je javnost. Če je nekdo član neke zaprte skupine na Facebooku, v kateri se združujejo podporniki določene politične stranke, ki organizirajo tudi svoje dogodke, to ni zaprta skupina. To je tristo ali več ljudi, ki se v resnici osebno ne poznajo, a imajo skupni interes in se celo združujejo na dogodkih. To je, če vprašate mene, "manjša" zainteresirana javnost in če se v tej skupini pojavi kaj problematičnega ali zanimivega za širšo javnost, ima novinar vso pravico, da to izpostavi."
Twitter profil glasbenice Lady Gaga.
Je navedbe znanih oseb, da ne dovolijo povzemanja v medijih, nujno upoštevati?
Kaj pa storiti, če znana oseba ne glede na uporabnost informacije za medije svoji objavi doda tako imenovani disclaimer, pripis, da ne dovoli povzemanja v medijih?
"Taka prepoved nima pravne veljave. Če gre za absolutno ali relativno znano javno osebo, ki je objavila na družabnem omrežju nekaj, kar je za javnost pomembno, ne more zahtevati in pričakovati, da bo taka objava ostala omejena na družbeno omrežje," je odločna Jasna Zakonjšek.
Tudi Špela Grčar meni, da so ti pripisi nesmiselni, ima pa določene pomisleke, kadar gre za občutljive teme, denimo bolezen in smrt. "V takih primerih pa gre bolj za vprašanje novinarske etike, kjer bi bila osebno bolj previdna. Kadar gre za kočljive tematike in znane osebe dodajo pripise, je to verjetno zato, ker bi vseeno radi spregovorili o tej temi, povedali, kaj preživljajo in tako dalje, ne želijo pa si, da se to potem znajde v vseh medijih oziroma postane novica. Seveda imajo pravico, da to željo izpostavijo, seveda pa ta želja ne more pravno učinkovati kot prepoved, ampak je njeno upoštevanje stvar etike."
Če bi se torej uredništvo nekega medija odločilo, da etičnih načel ne bo upoštevalo – kajti če se je javna oseba odločila za objavo na javnih kanalih, se bi morala soočiti tudi s tem, da se bo vsebino povzemalo v medijih –, javna oseba proti mediju ne bi mogla sprožiti pravnih postopov.
"Konec koncev je to, da daš nekaj 'v eter', tvoja odločitev. In glede na to, da si relativno javna oseba, moraš pričakovati, da se bodo mediji na to odzvali. Če gre za nekaj, kar je zate res zelo zasebno, bi bilo torej prav, da tega sploh ne deliš na socialnih omrežjih. Mediji so pač tu zato, da povzemajo relevantne novice in če neka znana osebnost z veseljem deli, da si je med športanjem poškodovala glavo, lahko pričakuje tudi to, da bo to nekdo povzel v okviru poročanja o tem, kje in kako znane osebe preživljajo npr. počitnice, prosti čas in podobno," še pravi Špela Grčar, ki je sicer prepričana, da se družbeni mediji v določenih primerih dejansko obnašajo kot mediji, zato bi bilo smiselno premisliti o tem, ali bi jih mednje lahko umestili.
Špela Grčar opozori še na zaščito otrok in mladoletnih oseb, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih znanih oziroma javnih oseb. Mladoletniki so kot kategorija oseb posebej varovani in pri povzemanju objav, sploh fotografij, z družbenega omrežja bi moral biti novinar dodatno skrben in pazljiv ter zakriti obraze mladoletnikov, četudi jih je predhodno njihov znani starš objavil na svojem profilu.
Drugače je le, če je medij prisoten na nekem javnem dogodku, denimo premiera risanke v neki kinodvorani, kjer so tudi otroci znanih oseb in se skupaj s starši fotografirajo neposredno za medij.
Kaj pa fotografije?
Lahko mediji povsem prosto objavljajo tudi fotografije, ki jih znane osebe delijo na družbenih omrežjih? "Za fotografije velja enako kot za objave, a je ob tem treba opozoriti, da je eno vprašanje posega v pravico do zasebnosti, drugo pa je vprašanje dopustnosti objave fotografije z vidika posega v avtorsko pravico, če gre za fotografijo, ki je avtorsko delo – ni namreč vsaka fotografija avtorsko delo," pravi Jasna Zakonjšek. "Pri objavi fotografije je torej treba biti pozoren na to, da se z objavo nedopustno ne poseže v zasebnost, pa tudi, da se ne poseže v avtorsko pravico."
View this post on Instagram
"V preteklosti so imele nekatere svetovne vplivnice in zvezde, kot so Jennifer Lopez, Gigi Hadid, 50 Cent, Jessica Simpson in Khloé Kardashian že težave, ko so na svojih družbenih omrežjih objavile neko svojo fotografijo, ki jo je posnel paparac, vendar niso uredile avtorskih pravic," dodaja Špela Grčar.
"Tudi mediji bi morali biti pri tem pazljivi, kajti ko vidite neko fotoobjavo na instagram profilu slavne osebe, je težko vedeti, kdo je fotograf. Lahko je fotografijo posnela oseba sama, njena asistentka ali fotograf, ki ga je naročila – v tem primeru so pravice skoraj po pravilu njene –, lahko pa je uporabila fotografijo, ki pripada paparacu ali organizatorju nekega dogodka, s katerim nima sklenjene pogodbe. Previdnost torej ni odveč."
Pri rabi informacij, ki jih novinarji pridobivajo iz domnevno zasebnih kanalov družbenih omrežij, je pomemben še en vidik, poudarja Špela Grčar. Novinar bi namreč kaj hitro lahko naletel na oviro avtorskopravne narave, na primer pri objavi avtorske fotografije, povezane s člankom, ki ga pripravlja.
Avtorsko pravo pozna omejitve avtorske pravice prav v korist obveščanja javnosti, vendar se lahko zgodi tudi, da kakšna medijska objava ne bi dosegla pogojev proste uporabe v okviru pravice do obveščenosti po avtorskem zakonu, zato bi bilo potrebno iskati dodatno oziroma drugo pravno podlago ali drug namen, ki omogoča prosto uporabo varovanih avtorskih del – to pa je lahko tudi citirni namen.
"Primer: neka starleta si je povečala ustnice tako močno, da je neprepoznavna. Medij želi uporabiti dve fotografiji z njenega Instagrama za primerjavo, članek pa razširiti v smislu, kako je trend povečevanja ustnic vse bolj razširjen. Tu ne gre nujno za rumeni tisk, ampak bolj za komentar družbenega dogajanja, tako da imate možnost uporabiti ti dve fotografiji iz naslova citata za namen ponazoritve. Podobno pri poročanju o dnevnih dogodkih. Recimo, slovenska pevka se je spotaknila in dobila hude poškodbe, ali bo to vplivalo na njeno glasbeno kariero? In imate posnetek njenega padca, ki ste ga vzeli z nekega družbenega omrežja. Tudi to bi šlo. Vse, kar je na javno dostopnih omrežjih, je po mojem mnenju v medijih objavljivo, če ima neko dodatno sporočilno vrednost za javnost," zaključuje Špela Grčar.
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
