Danes glasovanje o novi ministrici za zdravje

Prepih v vladi

Državni zbor se je v ponedeljek na izredni seji seznanil z odstopoma ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Njuni funkciji bosta začasno opravljala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za finance Klemen Boštjančič. Brežan je v torek prejšnji teden odstopil po pogovoru s premierjem Robertom Golobom, ki je izgubil zaupanje v delo ministra, ker na ministrstvu po avgustovski ujmi reorganizacija dela ni stekla dovolj hitro. Brežan je sicer ob odstopu zatrdil, da so naredili vse, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče. Ajanović Hovnikova pa je odstopno izjavo premierju poslala v petek, potem ko se je že nekaj časa soočala z očitki o netransparentnem razporejanju sredstev nevladnim organizacijam ter dragi službeni poti v New York. Kot je zapisala v odstopni izjavi, odhaja s čisto vestjo, saj ni storila ničesar nezakonitega. Danes naj bi državni zbor predvidoma razrešil tudi ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko, v katero je Golob prav tako izgubil zaupanje, ker se ni ustrezno odzvala na situacijo, ko uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ni ustrezno obvladovala kriznih dogodkov, povezanih z neskladno in nevarno hrano, ter ni zagotavljala ustreznega obveščanja javnosti o živilih, ki niso skladna ali varna za potrošnika. Šinkova sama ni želela odstopiti. Vodenje resorja bo začasno prevzel minister za obrambo Marjan Šarec. Prav tako danes bodo poslanci glasovali o novi ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel, sedanji državni sekretarki, ki vodenje ministrstva prevzema po julijskem odstopu Danijela Bešiča Loredana.

Vladni predlog novih proračunov

Vlada je v državni zbor poslala predloga proračunov za leti 2024 in 2025, ki ju zdaj obravnavajo matični odbori državnega zbora, potrjevali pa ju bodo na novembrski seji. Predloga proračunov po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav, obenem pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države. Ker bo za obnovo po poplavah in pomoč gospodarstvu treba zagotoviti znatna sredstva, so v predlogih obeh dokumentov sredstva prvenstveno načrtovana za ukrepe, povezane z odpravo posledic naravne nesreče, je dejal minister in poudaril, da je pri tem ključno, da se zagotavlja transparentnost porabe javnih sredstev. V proračunu za 2024 je predvidenih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijarde evrov odhodkov, od tega je za odpravo posledic poplav predvidenih 1,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V predlogu proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov, od tega okoli 500 milijonov evrov za odpravo posledic ujme. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP. Za odpravo posledic ujme bodo poleg sredstev iz državnega proračuna v prihodnjih letih na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Investicijski izdatki so v letu 2024 načrtovani v višini 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 1,4 milijarde evrov.

Pohod za življenje in protishod

V Ljubljani je v soboto potekal Pohod za življenje s sloganom Življenje je zakon, na katerem so udeleženci nasprotovali splavu in evtanaziji. Po besedah koordinatorice pohoda Urše Cankar Soares se v ekipi pohoda primarno osredotočajo na nehumano končanje življenja pred rojstvom, pohod pa je »praznik življenja in hvaležnosti, da so naši starši za nas izbrali življenje«. Istočasno je potekal tudi protishod Za avtonomijo naših teles s sloganom Moje telo, moja odločitev. Po poročanju medijev sta oba shoda ob prisotnosti policije minila mirno.

Mednarodni dan bele palice

V nedeljo, 15. oktobra, bo mednarodni dan bele palice, ki bo letos posvečen celoviti obravnavi otrok s slepoto in slabovidnostjo. Kot opozarjajo, je takšna obravnava ključna za zagotovitev ustreznih prilagoditev in posledično večjo samostojnost oseb s slabšim vidom. Od prve uporabe bele palice sicer mineva že več kot sto let, vse od njenega pojava pa so prisotna tudi opozarjanja in ozaveščanja o potrebah, ki jih imajo osebe z okvaro vida. Za zagotavljanje njihovih enakih priložnosti in vključenosti v družbi je ključna predvsem dostopnost do prostora, storitev, informacij in digitalizacije, so ob tej priložnosti poudarili v medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica.