Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog vladnega zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v povezavi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19, predvideva povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. V analiziranem obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo na neustavnih pravnih podlagah uvedenih nekaj več kot 62.000 prekrškovnih postopkov, skupni znesek izrečenih glob je znašal približno 5,7 milijona evrov.

Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan želijo z zakonom povrniti zaupanje v načelo pravne države. "Verjamem, da bo s sprejetjem zakona država nekako moralno prevzela odgovornost in državljanom popravila krivice, ki so bile storjene z zlorabo prekrškovnega prava ter neustavnimi in čezmernimi posegi v človekove pravice," je dejala ministrica. Po njenih besedah bodo ljudje dobili povrnjeno to, kar so zaradi nezakonitih prekrškovnih odločb morali plačati ali oddelati, "nič več in nič manj". S predlogom zakona pa je predviden tudi samodejni izbris iz prekrškovnih evidenc.

Potrditev dveh nadomestnih poslancev

Iz Državne volilne komisije (DVK) so sporočili, da so sprejeli sklep o nadomestnih poslancih, ki bosta za preostanek mandata v poslanskih klopeh nadomestila dva poslanca iz vrst poslanske skupine Svoboda, ki sta odstopila.

Namesto Martina Marzidovška bo poslanec postal Jurij Lep, Dejana Zavca pa bo nadomestil Dejan Süč. Oba nova poslanca sta že podala soglasje za opravljanje funkcije.

DZ se je z odstopoma Marzidovška in Zavca seznanil v ponedeljek, s čimer jima je mandat tudi prenehal. DZ bo o potrditvi mandatov Lepa in Süča odločal v sredo.

Grims: Pod krinko reševanja krivic se samo povzročila nove

Ker je DZ o zakonskem predlogu že opravil splošno razpravo, tokrat ni bilo predstavitve stališč poslanskih skupin. A so svoje poglede na zakon in tudi širše na ukrepe, ki jih je vlada sprejemala v času epidemije covida-19, poslanke in poslanci soočili v razpravi ob predlogu dopolnila SDS-a.

V stranki SDS z dopolnilom predlagajo črtanje določbe, ki ureja ustavitev prisilne izterjave glob, stroškov postopkov in odvzete premoženjske koristi. Kot je pojasnil Branko Grims (SDS), z dopolnilom "poskušajo reševati pravno državo". Menijo namreč, da če je bilo kar koli narobe, je to mogoče reševati v okviru obstoječe zakonodaje.

Z zakonom se bodo po Grimsovih besedah pod krinko reševanja krivic samo povzročile nove krivice. Po njegovem mnenju gre za dajanje odpustkov tistim, ki so, kot je dejal, protiustavno izvajali hujskaštvo, pozivali k nasilju ter netili nestrpnost. "In na tej osnovi ste vi dobili oblast," je Grims očital vladajočim. Poudaril je tudi, da je ustavno sodišče razveljavilo osnovni zakon, ki ga ni sprejela prejšnja vlada, ampak ena od prejšnjih levih vlad.

V koaliciji opozorili zmedo in nesmisle v covidnih ukrepih

Švarc Pipan je poudarila, da se glob ne bo vračalo za prekrške z elementi nasilja. V zakon tudi niso vključeni prekrški, kot so zaustavljanje prometa ali hupanje. Po besedah ministrice bi z dopolnilom SDS-a črtali le eno procesno situacijo, ki jo zakon ureja, v preostale pa ne bi posegli in bi s tem neposredno povzročili neenako obravnavo prosilcev storilcev prekrškov.

Sorodna novica Golob: Migracije so na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi

Strinjala se je sicer, da do določene mere velja, da imajo posamezniki možnost uveljavljanja pravic že po veljavni zakonodaji, a uvedenih je bilo 62.000 prekrškovnih postopkov, približno 95 odstotkov od policije. Za policijo bi tako to pomenilo veliko obremenitev, posledično pa tudi veliko obremenitev sodišč, kar bi s seboj prineslo tudi stroške postopkov, je opozorila.

Poslanci opozicijskega SDS-a so sicer v razpravi opozarjali, da ukrepi, ki jih je v času epidemije sprejela prejšnja vlada, niso bili nič drugačni kot v drugih demokratičnih državah in da so v sosednjih državah veljali tudi bistveno ostrejši ukrepi. Ukrepi so se usklajevali na ravni EU-ja, marsikateri je bil utemeljen na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije. Cilj pa je bil, da se zaščiti zdravje in življenja ljudi. Kot je dejala Anja Bah Žibert, je danes lahko govoriti, kako je bila kakšna zadeva neustavna, a Slovenija ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi bili kakor koli drugačni ali bolj represivni, kot je bilo to v tujini.

V koalicijskih Svobodi in SD-ju so v nasprotju s trditvami opozicije poudarjali, da gre za popravo krivic. "Razmere so bile res težke. Je pa bilo pri teh ukrepih cel kup zmede, nelogike, nesmislov," je ocenil Darko Krajnc (Svoboda). Meira Hot (SD) pa je poudarila, da gre tu tudi za to, da se sledi načelu sorazmernosti in se najprej poskusi z milejšimi ukrepi. Dejstvo, da so drugod sprejemali podobne ukrepe, pa ne pomeni, da so bili ti pravilni ali legitimni in v skladu z našim pravnim redom, je dodala.

O predlogu dopolnila SDS-a bo DZ odločal v sredo v okviru glasovanj. Ministrica pa je predlagala, da se v skladu z določili poslovnika DZ-ja že na tej seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona in se torej o zakonu dokončno odloči.

Urejanje področja visokega šolstva

DZ je sicer sejo začel z drugo obravnavo predloga novele zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravni status članic univerze in javno službo v visokem šolstvu. S predlagano novelo se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaža Krajnca primarno urejata zahtevi ustavnega sodišča po ureditvi javne službe v visokem šolstvu in pravnega statusa članic univerz. Ustavno sodišče je ocenilo, da ni jasno določeno, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe ali ne.

Sorodna novica Zavec in Marzidovšek ne bosta več poslanca

"Zato novela, ki je danes pred vami, opredeljuje, določa, da javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe," je pojasnil.

Poudaril je, da se javna služba financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa zakon o visokem šolstvu, kar se nanaša na izredni študij, ki ga izvajajo javni visokošolski zavodi. Glede pravnega statusa članic univerz predlog določa univerzo kot pravno osebo, njene članice pa se kot njen del tudi vpišejo v sodni register. "Predlog zakona članicam univerze omogoča opravljanje druge dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu, in samostojno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Predvideva tudi varovalko, da univerza in ustanovitelj za obveznosti članice ne odgovarjata ter da se morebitna izguba ne sme kriti iz sredstev javne službe," je povedal.

Opozicija zakona o visokem šolstvu ne bo podprla

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijski poslanci noveli napovedali podporo. Po mnenju Marjana Zrima (SD) predlagane spremembe ustrezno sledijo odločbam ustavnega sodišča in krepijo javni sistem visokošolskega izobraževanja. Tudi v poslanski skupini Levica bodo predlog po besedah Tatjane Greif podprli, ker med drugim s spremembo pri pogojih za pristop k študiju tujcev uveljavlja enakopravnejšo obravnavo oseb brez slovenskega državljanstva. Prav tako v poslanski skupini Svoboda menijo, da novela zakona, prinaša nekaj pomembnih rešitev v visokem šolstvu, zato ji bodo po navedbah poslanke Vere Granfol izrekli podporo.

Predlog pa po mnenju poslanke opozicijskega SDS-a Alenke Helbl na slab način ureja uresničitve odločbe ustavnega sodišča glede javne službe, prav tako je prepričana, da bo z zakonom narejena škoda zamejskim študentom. Zato zakonu stranka odreka podporo, je dejala in dodala, da so pripravili dopolnila, s katerim javna služba obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti, ki jih izvajajo akreditirani visokošolski zavodi. Z drugim dopolnilom bi za Slovence brez slovenskega državljanstva dodali še Slovence s stalnim prebivališčem zunaj Slovenije, ki imajo slovensko državljanstvo.

V NSi-ju pa jim je žal, da zakon zapira možnost financiranja programov zasebnih zavodov, zaradi česar bodo določeni študentje, ki bi želeli študirati v bližini svojega kraja, morali po mnenju poslanke Vide Čadonič Špelič plačevati šolnino za vpis na javni oziroma koncesionirani visokošolski zavod. Zaradi tega po njenih besedah zakona ne morejo podpreti.

Lenart Žavbi (Svoboda) je Alenko Helbl vprašal, zakaj se prejšnja vlada ni "pozabavala" s to odločbo ustavnega sodišča in v prejšnjem mandatu naredila zakona, ki bi reševal to odločbo.

Predlogu novele insolvenčnega zakona se obeta podpora

DZ je opravil tudi drugo obravnavo predloga novele insolvenčnega zakona, s katero želi vlada odpraviti neskladja z ustavo, slovenski pravni red uskladiti z evropskim in uvesti spremembe za boljše poplačilo upnikov. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na seji DZ-ja v uvodu pojasnila, da sta jih pri iskanju, usklajevanju in oblikovanju rešitev vodili načeli, da so pri postopku zaradi insolventnosti v ospredju pravice upnikov in s tem načelo enakopravnega obravnavanja upnikov.

Kot je poudarila, predlog novele obravnava tri sklope, in sicer uresničitev odločb ustavnega sodišča glede neustavnosti nekaterih dosedanjih rešitev, prenos evropske direktive o prestrukturiranju in insolventnosti ter druge spremembe, "katerih namen pa je povečati učinkovitost postopkov zaradi insolventnosti ter predvsem okrepiti nadzor in pravice upnikov v teh postopkih". Med predlaganimi spremembami je denimo uvedba pojma grozeče insolventnosti in postopka sodnega prestrukturiranja, ki je namenjen pravočasnemu pristopu dolžnika k prestrukturiranju.

Sorodna novica Vlada potrdila predlog sprememb insolvenčnega zakona

Ker je DZ o predlagani noveli maja opravil prvo obravnavo, tokrat ni bilo predstavitve poslanskih stališč. So pa poslanci, predvsem predstavniki največje opozicijske stranke SDS, spregovorili o dveh predlaganih dopolnilih k noveli.

Kot so pojasnili v SDS-u, podpirajo predlagano dopolnilo koalicije, saj so se za tovrstno rešitev zavzemali tudi sami. Andrej Hoivik je menil, da se bo z novelo tako pomagalo tudi prizadetim v ujmi.

V poslanski skupini SDS-a so sledeč načelu varstva upnikov predlagali tudi amandma k 137.a členu, po katerem bi se za začetek postopka prisilne poravnave vzpostavil pogoj minimalnega poplačila upnikov (najmanj 50 odstotkov poplačila navadnih terjatev), hkrati pa bi se določilo še najdaljše obdobje poplačila upnikov (v največ štirih letih).

Jožef Lenart (SDS) je pojasnil, da so se za to odločili po pogovorih z določenimi deležniki, saj so ugotovili, da so bili stečajni upniki do zdaj pogosto izigrani. Luknje za to po njegovih besedah dopušča tudi aktualni predlog novele.

Podpore predlogu amandmaja SDS-a sicer ni pričakovati. Kot je dejala Andreja Živic iz Svobode, je bila taka rešitev že v zakonodaji, pa je bila črtana, ker da je 50-odstotno poplačilo upnikom previsok prag za uspešno prestrukturiranje podjetij v prisilni poravnavi. Podobnega mnenja je tudi ministrica Švarc Pipan, ki pa se je zavzela za natančno spremljanje izvajanja novele v praksi in nadaljnje sodelovanje pri oblikovanju morebitnih novih rešitev.

Predlogu novele se sicer obeta podpora. Da ji ne bodo nasprotovali, ker prinaša nekatere pozitivne rešitve, so napovedali tudi v SDS-u. Na začetku septembra so na matičnem odboru DZ-ja glasovali še proti.

Glasovanja bodo v sredo

Pred poslanci je bil tudi predlog novele zakona o duševnem zdravju, s katerim želi vlada odpraviti neustavnost in zagotoviti varstvo človekovih pravic na področju osebne svobode, varstva človekove osebnosti ter dostojanstva in svobode gibanja. Izboljšati želijo dostop do storitev in preprečiti podaljšanje čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke.

O vseh omenjenih zakonskih predlogih bo DZ glasoval v sredo.