Krik je Edvard Munch naslikal leta 1893. Foto: EPA
Krik je Edvard Munch naslikal leta 1893. Foto: EPA

Edvard Munch (1863–1944) se je rodil v Lotnu. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 živel v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško. Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.

Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet. S pomočjo svojih stvaritev se je spopadal z lastnimi travmami ter vseprisotnimi in vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.

Na razstavi v Albertini bo s svojimi deli v dialog z Munchom stopilo sedem pomembnih sodobnih umetnikov: Georg Baselitz, Andy Warhol, Miriam Cahn, Peter Doig, Marlene Dumas, Tracey Emin in Jasper Johns. Kot piše na spletni strani muzeja, dela, ki so jih izbrali umetniki sami, prepričljivo pričajo o Munchovem vplivu na umetnost vse do današnjih dni.

Dunajski muzej Albertina. Foto: EPA
Dunajski muzej Albertina. Foto: EPA

Eksperimentalni pristop

Munchov vpliv na prihodnje rodove pa ni povezan le z njegovim pogledom na svet. Nanje je vplival tudi s svojim eksperimentalnim pristopom k slikarstvu in grafičnim tehnikam ter s svojim edinstvenim svetom barv in linij.

Pristopi k Munchu so tako različni, kot so različni umetniki sami. Tako bo mogoče videti gozdne krajine Baselitza, medtem ko je Warhol na svoj način poustvarjal ikone. Dumas se intenzivno ukvarja s temeljnimi vprašanji človeške izkušnje in v središče svojega dela postavlja teme, kot so ljubezen, identiteta, rasizem, pa tudi smrt ali žalovanje.

Tudi Cahn se osredotoča na človeška čustva, od nemočnega obupa in strahu do nebrzdane agresije. Za Doiga sta materialnost v Munchovih slikah in ikonologija odtujenosti človeštva od samega sebe bistveni referenčni točki v delih Norvežana. Slike in multimedijska dela Emin pa temeljijo na travmatičnih osebnih izkušnjah in se navezujejo na avtobiografsko naravo Munchovega dela.

Razstava V dialogu se osredotoča predvsem na Munchova poznejša dela. Na ogled bo od 18. februarja do 19. junija 2022.