Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v tej zadevi maja na državno tožilstvo vložil novo kazensko ovadbo zoper nekdanje vodilne v Banki Slovenije, na tožilstvu pa so za Delo potrdili, da so na sodišče vložili predlog za preiskavo. Podrobnosti na tožilstvu niso razkrili, je pa NPU po navedbah medijev tudi v tokratni ovadbi nekdanjim vodilnim očital sum zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer današnjega poročanja Dela ni želela komentirati. Kot je dejala na novinarski konferenci v Ljubljani, namenjeni predstavitvi najnovejše gospodarske napovedi, si v Banki Slovenije že dlje časa prizadevajo za celostno rešitev problematike zagotavljanja pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga. Trenutno preučujejo predlog novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, katerega osnutek je ministrstvo za finance objavilo konec oktobra.
Sumi se nanašajo na nepravilnosti pri sanaciji NLB leta 2013. NPU je v kriminalističnih preiskavah leta 2016 zasegel gradivo Banke Slovenije, ki jo je takrat vodil Jazbec, in nato na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo.
Vendar se je zadeva zapletla, saj sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka nasprotovali zasegu dokumentacije. Sodišče Evropske unije je nato ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije Banke Slovenije kršila nedotakljivost arhivov EU.
NPU je zato centralni banki moral vrniti zaseženo dokumentacijo in ji hkrati izročil zahtevek za ponovno izročitev dokumentacije, pomembne za predkazenski postopek. Banka Slovenije jim je dokumentacijo izročila, a prekrila del vsebine, ki naj bi predstavljal arhiv Evropske centralne banke. Na podlagi tega so spisali novo ovadbo.
Tožilstvo se je na podlagi nove ovadbe zdaj odločilo preveriti možnosti za nadaljevanje kazenskega pregona. Zloraba položaja ali uradnih pravic se po kazenskem zakoniku kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Kriminalisti so v tej zadevi preiskovali, kaj je šlo narobe, da se je ocena premoženja NLB razlikovala za več kot milijardo evrov. NLB je namreč v svojih bilancah prikazala več kot 800 milijonov evrov premoženja, centralna banka pa je s svojo metodologijo ugotovila, da je 317 milijonov evrov v minusu, da ima torej negativen kapital in da je zrela za stečaj. To pa je za seboj potegnilo številne ukrepe banke in države, ogromno oškodovancev je čez noč ostalo brez svojih prihrankov, ki so jih vložili v bančne obveznice in delnice. Pojavil se je sum, da so bili prav predstavniki Banke Slovenije tisti, ki so usmerjali in narekovali metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank.