Sibirska vrata pekla še rastejo
Sibirska megarazpoka Batagajka, znana tudi kot vrata pekla, še kar raste. Kakor so pokazale najnovejše raziskave, se je velikanska geološka razpoka v ruski republiki Jakutija od leta 2014 vsako leto povečala za milijon kubičnih metrov, pri čemer ob vsakem prelomu v ozračje izpusti na tisoče ton ogljikovega dioksida.
Od žleba do megarazpoke
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila udorina, katere oblika od daleč spominja na paglavca, komaj kaj več kot skromen žleb, v zadnjih desetletjih pa se je zaradi naraščajočih temperatur, ki talijo permafrost v Sibiriji, odpirala s skrb vzbujajočo hitrostjo. Zaradi svoje odročnosti se je dolga leta izogibala odkritju, dokler je leta 1991 niso opazili na satelitskih posnetkih.
Rast udorine Batagajka je posledica naraščanja temperatur v regiji, povezanih s podnebnimi spremembami. Permafrost je včasih lepo držal prst skupaj, a globalno segrevanje je odmrznilo ta ledeni beton in spodkopalo njegovo strukturo. Prst se je zrahljala in popustila, zaradi česar so se proti poplavni ravnici reke Batagajke začele spuščati naplavine iz razpoke. In ker se prst še naprej umika, je še več zamrznjene zemlje izpostavljene toploti, zaradi česar se velikost ugreza še povečuje.
Batagajka še naprej raste tudi po širini. Raziskovalci so ugotovili, da je bila udorina še leta 2014 široka 790 metrov, do leta 2019 pa se je razširila na 890 metrov.
Mednarodna raziskava
V najnovejši študiji so znanstveniki z moskovske državne univerze Lomonosov in Inštituta za permafrost Melnikov skupaj s strokovnjaki iz Nemčije opravili tridimenzionalno geološko modeliranje udorine Batagajka, da bi bolje razumeli njeno preteklost, sedanjost in prihodnost. Ugotovili so, da je približno dve tretjini materiala tvoril zmleti led, eno tretjino pa sedimenti permafrosta. Mednarodna študija je objavljena v strokovni reviji Geomorphology.
Medtem ko je Batagajka največja udorina v permafrostu na svetu, podnebne spremembe in taljenje permafrosta pospešeno spodbujajo nastanek novih udorin v najsevernejših delih sveta. V zadnjih desetletjih so odkrili že na tisoče zemeljskih udorin, ki jih je sprožilo toplejše podnebje v visokem arktičnem okolju.
Stanje je še posebno izrazito v Rusiji, kjer permafrost predstavlja skoraj 65 odstotkov tal. Avgusta 2020 je na sibirskem polotoku Jamal eksplodiral podoben krater, potem ko je pod zemljo razneslo »balon« plina: kosi kamenja in prsti so leteli na stotine metrov naokoli.
