Triglavski ledenik (levo pod Malim Triglavom) bi lahko ob nadaljevanju neugodnih vremenskih trendov po opozorilih strokovnjakov kmalu izginil. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Triglavski ledenik (levo pod Malim Triglavom) bi lahko ob nadaljevanju neugodnih vremenskih trendov po opozorilih strokovnjakov kmalu izginil. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Rezultati zadnjih meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto so vse prej kot obetavni. Meritve, ki so bile letos bolj obsežne kot običajno, saj so raziskovalci poleg njune površine merili tudi debelino in prostornino, so namreč pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. K temu je po pojasnilih vodje raziskav Mihe Pavška z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC-ja SAZU-ja najbolj pripomogla kombinacija snežnih in temperaturnih razmer. "Nekdaj se nam je Triglavski ledenik zdel nekaj vsakdanjega, samoumevnega, hodili smo po njegovem robu. Potem pa je z desetletji začel izginjati," je v pogovoru za MMC dejal Pavšek, ki se je z ledenikom prvič srečal še v studenskih letih in se z njim redno srečuje skozi svojo celotno kariero.

Raziskovalci geografskega inštituta Antona Melika so s sistematičnimi meritvami ledenikov začeli pred tri četrt stoletja. Prvo meritev Triglavskega ledenika so opravili že leta 1946, ko je Triglavski ledenik meril nekaj več kot 14 hektarov, 20-krat več kot letos. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Raziskovalci geografskega inštituta Antona Melika so s sistematičnimi meritvami ledenikov začeli pred tri četrt stoletja. Prvo meritev Triglavskega ledenika so opravili že leta 1946, ko je Triglavski ledenik meril nekaj več kot 14 hektarov, 20-krat več kot letos. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

"Glede na to, kako slaba je bila zadnja snežna sezona, je pravzaprav dobro, da je sploh še kaj ostalo tam gor," ugotavlja Pavšek. "Septembrski mraz in padavine so vsaj na Kredarici v določeni meri zaščitili tiste preostanke ledu, tako da upam, da bomo morda v naslednjem letu lahko še nadaljevali kakšne zanimive raziskave, preden res v celoti izgineta," je dodal.

Najvišja višina snežne odeje je bila letos z 245 centimetri več kot 1,5 metra nižja od dolgoletnega povprečja. Ob tem je povprečna temperatura v talilni dobi, ki traja od maja do oktobra, krepko presegla dosedanji rekord. "Po navadi je rekord presežen za kakšno desetinko, letos pa kar za pol stopinje. Nova rekordna vrednost šestmesečnega obdobja je 6,1 stopinje Celzija, prejšnja pa je bila 5,6," je pojasnil Pavšek.

"V zadnjem desetletju ali nekaj več leta kar 'tekmujejo', katera talilna doba bo najtoplejša, in to je skrb vzbujajoče," je ob tem v pogovoru za Radio Slovenija opozoril raziskovalec. Najtoplejše tri talilne sezone od leta 1955, odkar so na Kredarici na voljo celoletni nizi podatkov meteorološke postaje, so bile namreč zaznane letos, leta 2019 in 2018. "Če bi se v prihodnjih letih ponovila podobna situacija kot letos, bi res lahko prišlo do tega, da bi obe ledeniški krpici, ki tam vztrajata, popolnoma izginili," ob tem opozarja Pavšek.

Podatki povprečne temperature, kot jih je med talilnimi sezonami izmerila meteorološka postaja na Kredarici, ki leži 400 metrov vzhodno od Triglavskega ledenika. Vir: arhiv ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.
Podatki povprečne temperature, kot jih je med talilnimi sezonami izmerila meteorološka postaja na Kredarici, ki leži 400 metrov vzhodno od Triglavskega ledenika. Vir: arhiv ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.
Sorodna novica Foto/video: Na Triglavskem ledeniku in okolici pobrali 380 kilogramov smeti

Vztrajno krčenje in tanjšanje obeh ledenikov

Avgustovske meritve so sicer pokazale, da Triglavski ledenik meri 0,7 hektara, kar je nekoliko manj od velikosti tipičnega nogometnega igrišča, medtem ko je ledenik pod Skuto skoraj dvakrat večji, meri namreč 1,2 hektara. Lani izmerjena površina Triglavskega ledenika je bila z 2,7 hektara skoraj štirikrat večja od letošnje, kar pa ne pomeni, da je bilo stanje ledenika lani veliko boljše. Razlog za tak upad namerjen površine je v načinu meritev. Pri geodetskih meritvah namreč vedno merijo tisto, kar je vidno, torej led skupaj s snegom, ki ga prekriva. Lani je bilo snega več, zato je bila tudi namerjena površina večja. Površina ledenika pod Skuto pa je lani znašala 1,8 hektara.

Letos so raziskovalci ob tem izvedli tudi georadarske meritve in tako pridobili tudi podatke o debelini in prostornini ledenikov, ki manj nihata in tako nekoliko bolje ponazorita stanje. Prostornina Triglavskega ledenika je letos znašala 2500 kubičnih metrov, kar je skoraj trikrat manj kot ob zadnji natančni meritvi leta 2013 (7400 kubičnih metrov), prostornina ledenika pod Skuto, ki so jo natančno izmerili prvič, pa 58.700 kubičnih metrov, kar je približno za četrtino manj, kot je bila ocenjena prostornina ledenika leta 2006 (78.000 kubičnih metrov).

Z letošnjimi meritvami so izmerili tudi debelino ledenikov. Povprečna debelina ledu Triglavskega ledenika znaša 1,4 metra, največja debelina pa 5,5 metra, medtem ko je povprečna debelina ledenika pod Skuto 4,9 metra, največja pa 9,5 metra.


Triglavski ledenikLedenik pod Skuto
Povprečna debelina (m)1,44,9
Največja debelina (m)5,59,5
Površina (ha)0,71,2
Prostornina (m³)245558.678
Ko so leta 1946 začeli spremljati Triglavski ledenik, je talilna doba trajala okoli štiri mesece, redilna pa osem mescev. Po dveh, treh desetletjih je v 60., 70. letih prišlo do tega, se dobi menjujeta na šest mesecev.
Ko so leta 1946 začeli spremljati Triglavski ledenik, je talilna doba trajala okoli štiri mesece, redilna pa osem mescev. Po dveh, treh desetletjih je v 60., 70. letih prišlo do tega, se dobi menjujeta na šest mesecev. "Ravno zato je Triglavski ledenik tako občutljiv, ker je na mejnem ravnovesju," opozarja Pavšek. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Ledenik pod Skuto v nekoliko boljšem položaju zaradi bolj senčne lege

Ledenik pod Skuto, ki leži na 400 metrov nižji nadmorski višini od Triglavskega ledenika, je zadnja leta kljub temu v boljši kondiciji od zahodnega soseda. Pred sončnimi žarki je namreč skrit s treh strani in je od začetka septembra do začetka aprila v senci, kar ga ščiti pred taljenjem, medtem ko je Triglavski ledenik skrit le z ene strani in je v senci le polovico tega časa, je pojasnil Pavšek. Raziskovalci zato pričakujejo da se bo ta ledenik tudi dlje časa ohranil.

Ledenik pod Skuto pred sončnimi žarki varujejo tri stene, kar mu zagotavlja boljše pogoje za obstanek, kot jih ima Triglavski ledenik. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Ledenik pod Skuto pred sončnimi žarki varujejo tri stene, kar mu zagotavlja boljše pogoje za obstanek, kot jih ima Triglavski ledenik. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Za razliko od letos, je bilo v prejšnjih letih nekaj dobrih snežnih sezon z obilico sneženja, kar je nekoliko zaustavilo taljenje, saj sneg deluje kot nekakšen naravni hladilnik. Če tega snega ne bi bilo, bi bila situacija zaradi naraščajočih temperatur na obeh ledenikih še slabša, je prepričan raziskovalec z Geografskega inštituta Antona Melika.

Sorodna novica ZN: Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja

V idealnih razmerah je sicer po pojasnilih Pavška potrebnih od pet do sedem metrov snega, da v treh do petih letih nastane meter ledeniškega ledu. "To velja za arktične razmere ali za najvišje predele Alp, v Ande ali Himalajo. Pri nas je potrebnega še precej več časa," je ob tem pojasnil raziskovalec. Da bi se ledeniki v naši geografski širini začeli širiti, sicer obstaja zelo malo možnosti.

"Evropa in ne nazadnje tudi naš del Alp predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta in nas opominja na to, da tudi dobro pripravljene družbe niso pripravljene na varne pred posledicami izjemnih vremenskih dogodkov, ki se kar vrstijo," opozarja Pavšek. To potrjuje tudi v sredo objavljena raziskava Svetovne meteorološke organizacije Združenih narodov, ki je ugotovila, da se Evropa segreva enkrat hitreje od svetovnega povprečja. Alpski ledeniki so posledično izgubili okoli 30 metrov debeline ledu, izredno hitro pa se tali tudi grenlandski ledeni pokrov.

Zaradi izginjanja ledenikov ogroženi tudi vodni viri

Izginjanje ledenikov ogroža tudi dragocene vire vode, ki napaja tako dolinske izvire kot tudi bližnje planinske koče. To je še posebej pomembno v času planinske sezone, ko koče obiskujejo množice pohodnikov. "V prihodnje bi tako lahko imeli koči, ki sta v neposredni bližini ledenikov – Kranjska koča na Ledinah in Triglavski dom na Kredarici – težave z oskrbo z vodo," meni Pavšek. Triglavski dom na Kredarici je imel hude težave z vodo že letos, razmere z zalogo vode pa so bile kritične tudi v drugih planinskih kočah v bližnji okolici Triglava, zaradi česar so koče uvedle varčevalne ukrepe, kot je ukinitev tuširanja ali celo popolnoma zaprtje vode za osebno higieno obiskovalcev.

Pavšek ob tem opozarja, da vpliv sega dlje od okoliških koč. "Lani je bila potrjena povezava voda izpod triglavskega ledenika z dolino vrat in na novo z bohinjsko dolino, dolino Voje. Iz triglavskega ledenika voda po obeh Savah teče naprej. Napak bi bilo misliti, da Ljubljančani nimajo nič z vodo, ki pride iz taljenja snega oziroma ledu," je poudaril raziskovalec. Ljubljana se namreč v veliki meri napaja z vodo, ki se precedi iz reke Save.

Analize bodo pomembne pri razlagi okoljske in podnebne zgodovine

Poleg meritev ledenikov je pomembno tudi njihovo vzorčenje. Letos so raziskovalci čez vso talilno sezono zajemali najrazličnejše vzorce, z vsakega ledenika so jih vzeli od 80 do 100. Gre za vzorce starega snega, ledu z ledenika, vode, ki odteka izpod ledenika, ter kalcitne skorje, ki nastaja na skalah pod ledenikom. Del vzorcev bodo obdelali v fizičnogeografskem laboratoriju GIAM, ki deluje v prostorih Raziskovalne postaje Barje na Igu, večino vzorcev pa so predali v nadaljnjo obdelavo strokovnjakom z različnih področij iz Slovenije in tujine.

Raziskovalci med delom na Triglavskem ledeniku. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Raziskovalci med delom na Triglavskem ledeniku. Foto: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Rezultati preiskav jim bodo po besedah Pavška v pomoči pri razlagi podnebne in okoljske zgodovine tega dela Alp in tukajšnjih visokogorskih pokrajin, saj so prav gorske pokrajine med najbolj ranljivimi in se najhitreje odzovejo na podnebne spremembe, še posebej pa na globalno segrevanje ozračja.

Med drugim se nadejajo, da bodo s pomočjo nadaljnjih raziskav uspeli oceniti tudi starost ledenikov, je povedal Pavšek. S tem bi odgovorili na vprašanje, ali ledenika vztrajata že od pleistocenske poledenitve, torej 12, 13 tisoč let, ali pa sta nastala v mali ledeni dobi med sredino 15. in konec 19. stoletja. Ne nazadnje bodo izsledki potrdili, da so podnebne spremembe, katerih neposredni dokaz je izginjanje ledenikov, realnost.

Pri meritvah in preiskavah sodelujejo z Institutom Jožef Stefan, Inštitutom za jedrske raziskave z Madžarske, Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) iz Avstrije, Univerzo AGH za znanost in tehnologijo s Poljske in s podjetjem Konstat Biro iz Ljubljane. Raziskave je podprla Pivovarna Laško Union. Rezultati preiskav vzorcev z obeh ledenikov bodo po besedah Pavška znani spomladi prihodnje leto.

Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto se zelo krčita in tanjšata