Sanacija zajema kar štirideset projektov

Po ujmi, ki je pred dobrega pol leta prizadela tudi skoraj šestdeset odstotkov občine Gorenja vas - Poljane, ta čas v občini izvajajo vrsto sanacijskih projektov. Vseh projektov, ki jih načrtujejo v okviru sanacije, bo sicer okrog štirideset.

Visoko – V poplavah avgusta lani je bilo v občini Gorenja vas - Poljane poškodovanih 28 kilometrov cest, uničenih ali poškodovanih 59 mostov in hudourniških propustov, sproženih več kot 210 plazov na cestah in ob naseljenih objektih. Skupaj je na infrastrukturi, objektih in kmetijskih zemljiščih nastalo za 31,7 milijona evrov škode, so posledice lanske ujme povzeli na občini. A kot je poudaril župan Milan Čadež, so lansko naravno nesrečo vsaj organizacijsko pričakali dobro pripravljeni, saj so po žledolomu in poplavah pred desetimi leti, v katerih se je razkrilo, kje so najranljivejši in najšibkejši, vzpostavili učinkovit sistem Civilne zaščite in več vlagali tudi v opremo gasilskih društev.

Pogodbe s tridesetimi izvajalci

Intervencijska dela takoj po ujmi, v sklopu katerih so uredili najbolj nevarne plazove in vzpostavili prevoznost cest, je izvajalo več kot trideset gradbenih podjetij. Že pred lansko naravno nesrečo so imeli po županovih besedah podpisane pogodbe s 14 izvajalci, danes pa imajo pogodbe že s 30 različnimi izvajalci. »To nam zagotavlja učinkovit sistem za hiter odziv v primeru naravnih nesreč.« Kot pravilen se je izkazal tudi njihov pristop pri zagotavljanju prevoznosti cest na hribovitih območjih, kjer so že med intervencijo zgradili tudi škarpe in kamnite zložbe, kar jim sprva niso priznali kot intervencijska dela, ker naj bi to sodilo v sanacijo. »A na državi so nas uslišali, da je tak pristop v hribovitem svetu pravi, saj so razmere na teh območjih drugačne kot v ravninskem svetu, kjer zgolj nasuješ material in poravnaš, tako da smo dobili plačilo tudi za ta dela.« Za intervencijska dela jim je tako država povrnila 4,5 milijona evrov, skupni strošek intervencijskih del pa je znašal 4,8 milijona evrov. »Razliko smo zagotovili iz lastnih virov in donacij podjetij.« Ta čas v občini izvajajo 14 sanacijskih projektov, vseh je predvidenih okrog 40. Za sanacijo je bilo občini odobreno predplačilo v višini 12,5 milijona evrov, kar predstavlja 40 odstotkov ocenjene škode. Kot je poudaril župan, so za prejeta sredstva zelo hvaležni, odločitev države za predplačila se mu zdi prava. »S sodelavci smo bili sprva res mogoče malce kritični, ker se nam je eno leto za izvedbo projektov na začetku zdelo malo. A že dosedanja dela so bila vredna sedem milijonov evrov.« Na občini verjamejo, da bo sanacijo mogoče izvesti v zadanih časovnih okvirih.

Dobro sodelovanje z vlado in ministrstvi

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je lani med prvimi obiskal prizadeta območja v občini, je poudaril, da se je ob ujmi ponovno pokazalo, kako ključne so pri ustreznem odzivanju občine, župani, občinske uprave in občinski sveti. »Izkazalo se je, da vsak župan lahko izvede sanacijska in potem vzdrževalna dela na svojem območju, zato so tudi ustanovili tehnične pisarne po Sloveniji.« Prepričan je, da bi v takih primerih pomembno vlogo lahko odigrale tudi pokrajine, za ustanovitev katerih si prizadeva državni svet. Po mnenju poslanca Žana Mahniča pa so bile lanske poplave stresni test za sistem zaščite in reševanja. »V občini Gorenja vas - Poljane so ta test opravili z odliko.« Spomnil je, da so ob poplavah v Poljanski dolini vsi stopili skupaj in pomagali drug drugemu. »V prvih dneh smo vzpostavili pogoje za kolikor toliko normalno življenje in potem takoj začeli izvajati nujne ukrepe, najprej intervencijo in potem sanacijo.« Za zgledno je označil tudi sodelovanje z vlado in s posameznimi ministrstvi. »Želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje.«

Mahnič je tudi poudaril, da bi bilo čiščenje vodotokov smiselno prenesti na občine, posledično pa občinam zagotoviti tudi finančna sredstva za to.