Predlog zakona o psihoterapiji sprožil burne odzive

Zbornica kliničnih psihologov je minuli teden poudarila, da predlog zakona o psihoterapiji glede na izjave predstavnikov ministrstva za zdravje pod krinko skrajševanja čakalnih dob uvaja nestrokovne in za ljudi nevarne rešitve. Na te navedbe so se odzvali predstavniki psihoterapevtske stroke, ki deluje zunaj zdravstva, in jih zavrnili.

LJUBLJANA > Zbornica kliničnih psihologov je minuli teden na komisijo za medicinsko etiko naslovila prošnjo za presojo etične ustreznosti pilotnega projekta v centrih za duševno zdravje.

Predstavniki stroke - klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri - so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi informacij o predlogu zakona o psihoterapiji, ki so zaokrožile v medijih. “Kot kaže, je ministrstvo stroko pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. Tako bi ta predlog zakona lahko bil v direktnem nasprotju s tem, za kar je ta vlada obljubila, da se bo zavzemala - za stroko in za javno zdravstvo,” so opozorili v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.

Zbornica kliničnih psihologov je poudarila, da predlog zakona o psihoterapiji glede na izjave predstavnikov ministrstva za zdravje pod krinko skrajševanja čakalnih dob uvaja nestrokovne in za ljudi nevarne rešitve. Predstavniki psihoterapevtske stroke, ki deluje zunaj zdravstva, pa so izjave Zbornice kliničnih psihologov zavrnili. Upajo, da bo Slovenija po dolgih letih kmalu dobila sodoben in mednarodno primerljiv zakon.

Zdravljenje čaker, psihedelična terapija, psihološka astrologija?

Kot gre razumeti, bodo kriteriji za opravljanje psihoterapije izven zdravstva postavljeni prenizko, v sistem regulacije pa naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali ki so celo dokazano škodljivi, poleg tega pa še ideologija, ki je izrazito izločevalna, menijo.

Če bo zakon sprejet v takšni obliki, kot je javno napovedala vodja delovne skupine za pripravo predloga zakona na ministrstvu za zdravje Mojca Zvezdana Dernovšek, bodo poleg ustrezno izobraženih in strokovnih zasebnih izvajalcev psihoterapije izven zdravstva kot licencirani izvajalci s priznanim poklicem psihoterapevta lahko delovali tudi ljudje, ki poleg psihoterapije izvajajo energetsko zdravljenje čaker, psihedelično terapijo, psihološko astrologijo, zdravljenje težav z intimnostjo z objemanjem in božanjem, alternativne pristope za dvig zavesti in podobno, so navedli.

“Tu navajamo le nekaj izmed vrste resničnih primerov, ki jih najdemo na spletnih straneh ljudi, ki so obiskovali Univerzo Sigmunda Freuda in Teološko fakulteto ali so del Slovenske krovne zveze za psihoterapijo,” so poudarili pri zbornici.

V time centrov za duševno zdravje bi uvedli psihoterapevte

Po napovedanem zakonu pa bi psihoterapijo lahko po njihovem razumevanju izvajali tudi ljudje, ki so v zadnjih tednih in mesecih javno zanikali pomen diagnostike in celo obstoj hudih duševnih bolezni, kot so psihotične motnje, shizofrenija in depresija, ter ljudje, ki so v zadnjih tednih in mesecih pokazali tudi zelo vprašljivo etično držo. Pa tudi ljudje, ki menijo, da ženska v nobenem primeru ne sme splaviti, in ki verjamejo, da je istospolna usmerjenost bolezen, ki jo je treba zdraviti, so našteli.

Zbornico je zmotila tudi napoved pilotnega projekta, v okviru katerega bi v time centrov za duševno zdravje uvedli psihoterapevte. “Tovrsten poizkus ni niti etično sprejemljiv, niti strokovno utemeljen in predstavlja tveganje za osebe, ki bi sodelovale v takem eksperimentu,” so opozorili pri zbornici. Zato so prejšnji teden na Komisijo RS za medicinsko etiko naslovili prošnjo za presojo etične ustreznosti implementacije pilotnega projekta v zdravstvu.

Ustrezna izobrazba za pridobitev licence

Z ministrstva za zdravje so sicer prejšnji teden, ko jih je STA zaprosila za predlog zakona o psihoterapiji, odgovorili, da je zakon še v pripravi in v internem usklajevanju, javnost pa da bo o njem pravočasno obveščena. Portal N1 je sicer že poročal, da je predlog zakona o psihoterapiji delovna skupina že pripravila, Dernovškova pa je že javno predstavila nekatere rešitve.

Med drugim je navedla, da bodo morali imeti za pridobitev licence psihoterapevti ustrezno izobrazbo, opraviti pa bodo morali tudi določeno število ur dela z uporabniki pod supervizijo.

Za pridobitev licence bodo morali imeti psihoterapevti ustrezno izobrazbo, opraviti pa bodo morali tudi določeno število ur dela z uporabniki pod supervizijo. Foto: Unsplash.com

Da bodo obdržali licenco, bodo morali biti nekaznovani, slediti bodo morali etičnim standardom. Za podaljšanje licence bodo morali letno opraviti dodatna izobraževanja in imeti redno supervizijo. Glede pilotnega projekta pa je poudarila, da bi kljub prisotnosti psihoterapevtov v timu centrov za duševno zdravje najtežje primere obravnavali najbolj usposobljeni za zdravljenje - to pa so specialisti psihiatri in specialisti klinične psihologije.

Psihoterapevtska stroka zavrnila izjave Zbornice kliničnih psihologov

Odzvali pa so se tudi predstavniki psihoterapevtske stroke, ki deluje zunaj zdravstva, in zavrnili izjave Zbornice kliničnih psihologov, da predlog zakon o psihoterapiji pod krinko skrajševanja čakalnih dob uvaja nestrokovne in za ljudi nevarne rešitve. Upajo, da bo Slovenija po dolgih letih kmalu dobila sodoben in mednarodno primerljiv zakon.

V skupni izjavi za javnost so predstavniki Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje, Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije, Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, ljubljanske teološke fakultete in ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda zapisali, da bi takšen zakon pacientom in uporabnikom omogočil strokovno ter varno uveljavljanje svojih potreb in pravic na področju duševnega zdravja, izvajalcem na področju opravljanja psihoterapevtske dejavnosti pa omogočil nemoteno, strokovno in etično opravljanje svojega poklica.

Kot so dodali, ob tem ne morejo mimo pritiskov in podtikanj ter netočnih, enostranskih in obtožujočih izjav kliničnih psihologov, psihiatrov in pedopsihiatrov, ki jih že dalj časa ponavljajo in širijo v javnosti, nazadnje v prej omenjeni izjavi za javnost.

Zavračajo navedbe, da zakon predstavlja zgolj krinko za skrajševanje čakalnih dob

Veseli jih, da je nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na zaslišanju v DZ napovedala nadaljevanje dialoga o različnih stališčih psihoterapevtske stroke v Sloveniji, ob tem pa pričakujejo, da se bo podrobno seznanila z dosedanjim delom delovne skupine.

Hkrati odločno zavračajo po njihovem mnenju neresnične navedbe zbornice, da zakon o psihoterapiji predstavlja zgolj krinko za skrajševanje čakalnih dob, saj so take navedbe v nasprotju s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki Sloveniji za skrajševanje čakalnih dob in za druge izboljšave na področju duševnega zdravja priporoča sprejetje posebnega zakona.

Poenotenje izobraževalnih poti in kriterijev za naziv psihoterapevta

Odločno zavračajo tudi po njihovem mnenju neresnične navedbe, da Univerza Sigmunda Freuda in teološka fakulteta izvajata izobraževanja, ki naj bi bila dokazano škodljiva ali vzpostavljajo prenizke kriterije. Kot zatrjujejo, njuni izobraževalni programi vključujejo ne le evropsko ampak tudi svetovno uveljavljene pristope.

“Naše stališče je, da bi tudi v Sloveniji morali vse izobraževalne poti in kriterije za naziv psihoterapevta ali psihoterapevtke, zunaj in znotraj zdravstva, poenotiti in zvišati,” so prepričani podpisniki izjave, ki tudi zavračajo namigovanja, da bo zakon omogočil izvajanje psihoterapije osebam, ki nasprotujejo ustavno zagotovljeni pravici do splava, ter tistim, ki menijo, da je istospolna usmerjenost bolezen.

Jasna merila bi onemogočila šarlatanstvo

Zanikajo tudi, da je psihoterapevtska stroka zunaj zdravstva javno zanikala pomen diagnostike ali obstoj hudih duševnih motenj, pri čemer pa poudarjajo, da so se v sklopu svetovne psihoterapevtske stroke in znanosti razvili novi in izvirni načini diagnostike, ki pomembno dopolnjujejo psihiatrično in klinično psihološko diagnostiko ter omogočajo učinkovitejše izvajanje psihoterapije.

Prav tako nikoli niso zanikali potrebe po predpisovanju zdravil, vendar pa opozarjajo na možnosti zlorab, pri hudih in dolgotrajnih duševnih motnjah pa poudarjajo pomen sodelovanja različnih strokovnjakov ter kombinirani obravnavi z zdravili in psihoterapijo.

Zakon o psihoterapiji bi z uvedbo zbornice psihoterapevtov, registra psihoterapevtov in določitvijo jasnih meril za podeljevanje psihoterapevtskih licenc po njihovem mnenju onemogočil in sankcioniral šarlatanstvo, ki je sedaj precej razširjeno, zagotovil jasno razlikovanje med psihoterapijo in psihosocialnim svetovanjem in omogočil veliko boljšo orientacijo za paciente in uporabnike.

---