Sporazuma o zaposlovanju bosanskih in srbskih državljanov v Sloveniji med drugim določata ključne elemente, kot so pogoji in obseg zaposlovanja teh tujih državljanov v Sloveniji, pogoje in postopke za izdajo delovnih dovoljenj ter obveznosti in dolžnosti delodajalcev in delavcev. Predvidevata pa tudi, da delavci, če ne želijo izgubiti delovnega dovoljenja, v prvem letu praktično nimajo možnosti zamenjati delodajalca, je v pismu, naslovljenem na premierja Roberta Goloba, predsednico SD-ja in zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter koordinatorja Levice in ministra za delo Luko Mesca, zapisal vodja svetovalnice Goran Lukić.

"Država Slovenija s takšnimi sporazumi o zaposlovanju, kjer delavce praktično veže na delodajalca v prvem letu, naklepno in zavestno sili državljane BiH-a in Srbije k slabim delodajalcem v Sloveniji. In potem se vsake toliko časa v javnosti pojavi 'dramatična' zgodba o izkoriščanju tujih delavcev v Sloveniji. Nihče od politikov v Sloveniji pa ne upa javno priznati, da je to le vrh ledene gore – in da je pod temi Marinbluji in Seleami vzpostavljen cel 'poslovni model' izkoriščanja tujih delavcev v Sloveniji," je poudaril.

Kot je pojasnil, delavci iz BiH-a in Srbije, ki se obrnejo nanje, poročajo, da vedo za določilo sporazumov o tem, da mora biti tujec prvo leto zaposlitve praktično pri istem delodajalcu. "In potem na lastni koži vidijo, kaj pomeni 'potrpeti'," je dejal Lukić.

Zaradi kršitev se nanje najpogosteje obrnejo prav državljani BiH-a

Pri tem je spomnil še na izsledke projekta, ki so ga izvedli pred časom in po katerih se zaradi kršitev delovne zakonodaje na njihovo svetovalnico najpogosteje obrnejo prav državljani BiH-a, zaposleni po sporazumu med Slovenijo in BiH-om. Če jim delovno razmerje preneha pred iztekom prvega leta in se želijo zaposliti pri drugem slovenskem delodajalcu, morajo namreč znova pridobiti prvo delovno dovoljenje, ki bo prvo leto vnovič vezano na novega delodajalca. Tako je tudi, če je za predčasno prekinitev delovnega razmerja kriv delodajalec.

Določilo delavce postavlja v suženjski položaj

Že pred časom pa je Lukić za STA povedal, da to določilo v sporazumih delavce postavlja v neke vrste suženjski položaj, "v enoletno delovno taborišče", saj jih lahko delodajalci ob zavedanju, da prvo leto nimajo možnosti menjave, izkoriščajo. Delavcev, ki so poiskali pomoč zaradi tega, je bilo po njegovih ocenah že pred leti več sto.

Na ministrstvu za delo pa so po uveljavitvi zadnjega od sporazumov leta 2018 očitke zavračali kot neutemeljene, saj da je delovno dovoljenje za tujca pri njegovi pri zaposlitvi v državi vezano na delodajalca, ne na delavca. "Seveda lahko delavec tudi v prvem letu zamenja delodajalca, vendar mora v tem primeru ta novi delodajalec pridobiti novo dovoljenje na podlagi sporazuma. Isti sistem velja tudi v skladu z nacionalno zakonodajo, saj mora tujec, ki želi zamenjati delodajalca, za zaposlitev pri novem delodajalcu pridobiti novo soglasje zavoda za zaposlovanje," so pojasnjevali.

Delavci zato "niso v nikakršnem suženjskem lastništvu delodajalcev, saj imajo kadar koli možnost prekiniti delovno razmerje in si poiskati drugega delodajalca", so trdili.