Naše zdravje

Premalo se zavedamo tega daru. Ob poškodbah nujno potrebujemo medicinsko pomoč. Ko zbolimo, običajno pomislimo na zdravnika. Seveda gre medicini zahvala, da mnogo težav pozdravi ali olajša. Umrljivost dojenčkov in porodnic je skoraj nična, v zadnjih sto letih se je močno podaljšala življenjska doba. Mnoge stare kulture nas prepričujejo, da imamo najboljšega zdravnika v sebi. Na to dejstvo pogosto pozabljamo. Med besedi bolezen in zdravnik skoraj lahko damo enačaj. V skrbi za svoje zdravje moramo dodati svoj delež, svojo odgovornost – tako za bolezen kot za zdravje. Dokler smo čili in pri zdravi pameti, je nujno vplesti lastno odgovornost za vzdrževanje svojega zdravja in na ta način omogočiti dostop do zdravnika tistim, ki ga res potrebujejo. Neodgovorno do sebe in do zdravstvenega sistema je veliko jesti, se nič rekreirati in nato prositi za pomoč. Enako je škodljivo piti preveč alkohola, kaditi, jemati poživila, kaditi travo … in ob kroničnih težavah klicati 'pomagajte, pomagajte'. Škodljivo je ležati pred ekrani, zobati čips, kritizirati stanje v družbi in neodgovorno nato ob nenadnem povečanju temperature, tesnobi v prsih, ponavljajoči se aritmiji ... klicati na dom urgentno pomoč in po nepotrebnem obremenjevati zasedene zdravnike. Preprosto moramo za svoj škodljivi način življenja najprej prevzeti odgovornost. Mojemu zdravju niti kaj dosti ne pomaga stalno tarnanje, kaj me že leta in leta boli. Zdravniki se lahko močno trudijo za moje zdravje, vendar če jaz ne sodelujem, ne more biti uspeha. Zato ne smemo dati svojega zdravja v celoti v roke samo drugim ljudem. Nujno je dodati svoj delež, svojo odgovornost, svoja dejanja, ki nas bodo ohranjala zdrave.

Kako konkretno je videti odgovornost zase? Prvič. Še najlažje spremenimo način prehranjevanja. Preprosto, kar zraste blizu nas in kar so jedli naši predniki, je zdravo. Ko je dovolj hudo, nam tudi zdravniki predpišejo dieto. Storimo to sami pravočasno. Drugič. Ob napornih in sedečih službah naše telo potrebuje gibanje. Ne skrajnih naporov, le uvedimo npr. redne daljše sprehode po naših čudovitih gozdovih. Tretjič. Vsi vemo, da je preveč alkohola in kajenje škodljivo. Saj ni treba, da nam zdravnik svetuje, ne uživajte teh strupov. Četrtič. Poskrbimo za svoj počitek. Petič … pravzaprav vsak zase ve, kje si škoduje. In ne nazadnje. Ob poslabšanju zdravja nas zdravnik zelo pogosto vpraša: »Ali ste pod stresom? Ali ste kaj hudega doživeli v zadnjem času?« Ja, kdo pa ni. Skoraj vsakdo ima nekaj, kar povzroča skrbi. Povezava zdravja in stresa je poznana preko psihosomatskih bolezni. Danes to vemo in vemo tudi, da samo kemija dolgoročno ne odpravi kroničnih težav. Odzivi na stres in skrbi načenjajo naše zdravje. Tudi tu se lahko ojačamo.