1. Poletela prva španska raketa

Miura 1. Foto: PLD SPace
Miura 1. Foto: PLD SPace

Špansko zagonsko podjetje PLD Space je v soboto ob 5. zjutraj po našem času opravilo krstno izstrelitev rakete Miura 1 z izstrelišča Huelva na jugozahodu države. Parabolični polet je dosegel višino 46 kilometrov in se končal s padcem v morje, trajal je 306 sekund. Podjetje pravi, da je uspešno preverilo "potisk motorja, sledenje trajektoriji in obnašanje rakete" in tudi spust s padalom.

Miura je enostopenjska podorbitalna raketa, ki po uporabi razpre padalo in pristane na vodni gladini. Do višine 150 kilometrov lahko po navedbah podjetja ponese do 100 kilogramov tovora. Žene jo kerozinski motor TEPREL-B. Ne bo dolgo letela, namenjena je preizkusu ključnih tehnologij, ki bodo uporabljene pri večji raketi Miura 5. Slednja bo po načrtih v nizkozemeljsko tirnico zmogla do 900 kilogramov tovora. Imela bo dve stopnji na kerozin, prvič bo izstreljena prihodnje leto s Kouroua, med padcem bo zavirala z motorji in padalom.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko poudarimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Špansko podjetje je sicer v svoje sporočilo za javnost vključilo precej samohvale, ki ne vzdrži presoje. Trdijo, da so opravili "prvo izstrelitev zasebne vesoljske rakete v Evropi", kar ne drži. Prvič, Miura 1 za zdaj še ni vesoljska raketa, ker meje vesolja – ne ameriške pri 80 kilometrih in ne mednarodne pri 100 kilometrih – ni dosegla, poleg tega nikakor ne gre za prvo zasebno izstrelitev v Evropi, razen če Veliko Britanijo smatramo kot del Azije ali Amerike. Krono pa pobere slednja izjava PLD Space: "Špansko podjetje je utrdilo svoj izrazito vodilni položaj v globalni vesoljski tekmi."

PLD Space iz Elcheja pri Alicanteju je svoje načrte osnovalo leta 2011 s 3000 evri sredstev. Danes ima tri sedeže in več kot 130 zaposlenih.

Video: Posnetek dogodka


2. Na nebu je že več kot pet tisoč Starlinkov

5. oktober 2023 starlink Foto: SpaceX
5. oktober 2023 starlink Foto: SpaceX

Ustanovitelj SpaceX-a je na Mednarodnem astronavtskem kongresu govoril o Starshipu. Video tukaj.

Ameriško podjetje SpaceX je ta teden izstrelilo samo eno raketo Falcon 9. V četrtek je švignila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) in na načrtovani višini oddala 22 satelitov Starlink. Prva stopnja je naštela osem poletov. Letos je poletelo že 70 Sokolov.

Video: Posnetek dogodka


3. Amazon začel postavljati svojo konkurenco Starlinku

Atlas V. Foto: ULA
Atlas V. Foto: ULA

Ameriška družba United Launch Alliance (ULA) je v petek uspešno izstrelila raketo Atlas V. Te rakete so visoko zanesljive in njihove izstrelitve skorajda rutinske. Vse prej kot rutinski pa je tokratni tovor. Raketa je v nizkozemeljsko tirnico dostavila par prvih, prototipnih satelitov Amazonovega projekta Kuiper. Projekt Kuiper bo namenjen hitremu dostopu do medmrežja, imel bo do 3236 satelitov in bo konkurenca SpaceX-ovemu Starlinku.

Tekma bo ostra. Starlink je resda v prednosti, ker je začel prej, ker ima svoje rakete in že obsežno floto na nebu. Toda Amazon ima kot gospodarski gigant ogromno denarnico, ki jo bo tudi uporabil, med drugim zato, ker je prvi mož Amazona Jeff Bezos v javnem rivalstvu z Elonom Muskom.

Gre tudi za največji komercialni zakup raket vseh časov. Amazon je za Projekt Kuiper naročil kar 83 izstrelitev vseh dovolj silnih zahodnih raket, ki niso SpaceX-ove. ULA, ArianeSpace in tudi Bezosov Blue Origin, ki so še do nedavnega tuhtali, kako dolgoročno preživeti ob ostri konkurenci Falconov 9, zdaj ne vedo, ali jim bo sploh uspelo pravočasno zadostiti ogromnemu povpraševanju. Naročenih je 38 raket Vulcan Centaur (ker slednji še ni operativen, ga nadomešča Atlas V), 18 raket Ariane 6 in 12 raket New Glenn z možnostjo dodatnih.

Načrt ima težavo: Vulcan, Ariane 6 in New Glenn še niso poleteli.

Video: Posnetek izstrelitve


4. Še več Jaoganov

Kitajska je v četrtek s Šičanga (Xichang) izstrelila raketo Dolgi pohod-2D in z njo satelit Jaogan-39 (Yaogan-39). Misija je bila uspešna, piše Šinhua (Xinhua).

Dolgi pohod-2D je dvostopenjska raketa na hidrazin. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti 3,5 tone tovora. Od leta 1992 so jo uporabili 81-krat, le enkrat so se pojavile težave.


5. ZDA izdale prvo kazen zaradi vesoljskih odpadkov

Sorodna novica ZDA izdale prvo kazen zaradi vesoljskih odpadkov

Ameriška zvezna komisija za komunikacije (FCC) je podjetju Dish Network naložila plačilo 150.000 dolarjev (143.000 evrov) kazni, ker nedelujočega satelita ni umaknilo dovolj daleč od drugih, ki so še v uporabi, piše MMC. Podjetje je priznalo odgovornost in pristalo na plačilo kazni.

Satelit EchoStar-7 so leta 2002 izstrelili v geostacionarno tirnico 36 tisoč kilometrov nad Zemljo. Podjetje bi moralo premakniti satelit 300 kilometrov višje na t. i. pokopališče satelitov, vendar so do konca leta 2022, ko je satelitu zmanjkalo goriva, tega premaknili le za 122 kilometrov.

Na nebu je ogromno prostora, zato en sam neodziven satelit v geostacionarni tirnici ni poseben problem, a čez čas se nabirajo – in tam ostajajo.

Od ozračja je odvisno, kdaj bo satelit padel proti tlom oziroma v uničenje. Nižje kot smo, gostejše je, bolj zavira. Mednarodna vesoljska postaja (MVP) na 400 kilometrih se mesečno spusti za okoli dva kilometra, in če je ne bi redno pospeševali, bi se v letu ali dveh (odvisno od stabilnosti) poslovila. Trajanje se z višino hitro daljša. Če bi Rimljani pred 2000 leti izstrelili satelles, bi zdaj opazovali padajočo ognjeno kroglo. Kaj pa geostacionarna tirnica? Izstreliti bi ga morali že dinozavri.

Torej, sateliti v geostacionarni tirnici se bodo nekoč vrnili na domač planet, a z vidika naše civilizacije bodo na nebu vekomaj. Zato je toliko bolj pomembno, da se iz dragocene geostacionarne tirnice premaknejo nekoliko višje.

Tehnologija je na voljo ...

Človeštvo sicer pripravlja rešitve tudi za ta problem. Gre za t. i. orbitalne mehanike, satelite, ki so specializirani za oskrbo in premikanje drugih. Ameriško podjetje Northrop Grumman je z MEV-1 leta 2020 opravilo prvo spojitev dveh komercialnih satelitov v zgodovini (poglavje 4). MEV-1 se je tedaj priklopil na že odsluženi Intelsat 901, ga pripeljal iz pokopališčne v delovno orbito in mu zagotovil dodatnih pet let delovanja. MEV-2 pa je leto pozneje poskrbel za Intelsat 10-02 (poglavje 5). Tudi Kitajci niso sedeli križem rok. Leta 2021 so s Shijianom-21 (Shijian-21) dvignili tirnico satelita Beidou kar za tri tisoč kilometrov.

Težava je v ceni. Račun za MEV-e in njegove kolege je verjetno za več redov velikosti višji od kazni 150.000 dolarjev, ki jo je plačalo podjetje Dish Network. Kot bi bila kazen za parkiranje v modri coni precej nižja od plačila zanj.

... in bi se lahko koristila tudi v vojaške namene

Težava je tudi v potencialu tovrstne tehnologije. Če se lahko satelit nadzorovano približa drugemu in se z njim stakne, ga lahko tudi moti, onesposobi ali celo uniči. Kitajska, ZDA in morda še druge vesoljske sile verjetno razvijajo kapacitete za tovrstno bojevanje v vesolju, ki je sicer dolgoročno manj škodljivo kot že dodobra preizkušene protisatelitske rakete, ki so zgolj s testi doslej onesnažile nebo s tisoči in tisoči vesoljskih smeti.

Najslabši scenarij bi bila verižna reakcija v orbiti, kjer bi kosi uničenega satelita raztreščili dodatne, proces pa bi se nadaljeval z naraščajočo hitrostjo. V tem primeru bi človeštvo izgubilo varen dostop do vesolja.


6. Prada bo pomagala pri razvoju lunarnih skafandrov

Letos razgrnjeni prototip. Končni izdelek bo bele barve. Axiom je na tale primerek našil dodatno prevleko, da bi skril nekatere tehnične rešitve. Foto: Axiom Space
Letos razgrnjeni prototip. Končni izdelek bo bele barve. Axiom je na tale primerek našil dodatno prevleko, da bi skril nekatere tehnične rešitve. Foto: Axiom Space
Sorodna novica Nasa predstavila nove vesoljske obleke za prihodnje polete na Luno

Ameriško podjetje Axiom Space, ki za Naso razvija lunarne skafandre, je v ta namen oblikovalo partnerstvo z italijansko družbo Prada. Partnerstvo pa ne temelji na domnevni modnosti Prade, temveč na njenih izkušnjah z materiali. Drugih podrobnosti niso razkrili.

Nasa si je dolga leta prizadevala razviti svoj skafander, imenovan xEMU, a naletela na toliko težav, da je bila ogrožena časovnica programa Artemis. Raketa in vesoljska ladja bi bili pripravljeni, skafander pa ne. Zato se je odločila zadevo prepustiti zasebnikom, ki jih je založila tudi z vsemi dotlej opravljenimi raziskavami in razvojem (poglavje 2). Zasebnik bo končni proizvod lahko ponujal tudi na trgu, Nasa pa bo vse podatke in tehnologije skupnega razvoja lahko uporabljala v prihodnosti. Axiom je prvi prototip na svitlo dal to pomlad (povezava desno), a razen precej samohvale ni ponudil obilice informacij.

Evropska vesoljska agencija in Axiom sta podpisala obsežen memorandum o sodelovanju.

Axion Space sicer ni novinec, zaposluje precej vidnih nekdanjih predstavnikov Nase in izvaja zasebne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo.

Nasa je zasebnika najela tudi za razvoj novih skafandrov, ki bodo ščitili astronavte zunaj Mednarodne vesoljske postaje. Izbrala je Collins Aerospace, ki je izdelal zdaj obstoječe.


7. Rusija: Za neuspeh misije Luna-25 je kriva programska napaka

Roskozmos sporoča, da je ugotovil vzrok odpovedi ruske sonde Luna-25.

Luna-25 je bila izstreljena 10. avgusta na raketi Sojuz-2.1b s kozmodroma Vostočni. Do Meseca je prispela pet dni pozneje in še dodaten teden potrošila za priprave na spust. 19. avgusta so ji naložili, naj prižge pogon in tirnico okoli Lune spremeni iz okrogle v elipsasto, iz slednje pa bi nato krenila proti površju. A motor je namesto načrtovanih 84 sekund deloval 127 sekund. Tirnica je tako potekala skozi Luno in trčenje je bilo neizbežno.

Nadzorna enota sonde ni ugasnila motorja, je prek omrežja Telegram sporočil Roskozmos. Zakaj? Šlo je za serijo anomalij. Nadzorna enota ni prejela potrebnih podatkov iz akcelerometra. Akcelerometer oziroma merilec pospeška sploh ni bil prižgan. Zakaj? Vgrajen je bil v napravo BIUS-L, namenjeno merjenju kotne hitrosti sonde, in ta BIUS-L je prejel "serijo ukazov z naključnimi prioritetami", so zadevo opisali na Roskozmosu.

Dodali so, da so se iz zadeve veliko naučili, lekcije pa bodo udejanjili v seriji petih sond, ki naj bi jih proti Mesecu poslali v prihodnjih letih.


8. NOTICE:

Prihodnji teden bo na raketi Falcon Heavy izstreljena naslednja večja Nasina misija, Psyche. Sonda bo obiskala kovinski asteroid Psihe. Več tukaj.Virgin Galactic je opravil četrti pridobitni polet. Več tukaj.Japonska vesoljska agencija Jaxa namerava razviti večkrat uporabno raketo, ki naj bi enkrat po letu 2030 nadomestila obstoječo raketo H3.
Japonski lunarni pristajalnik SLIM je opravil prvi oblet Lune, pristanek je predviden januarja.Vesoljski teleskop Hubble je zaznal "bizarno eksplozijo na nepričakovanem mestu". Več tukaj in v znanstvenem članku.Ozonska luknja se je znova povečala in zdaj obsega 26 milijonov kvadratnih kilometrov, kažejo meritve satelita Sentinel-5P. Več tukaj.
Iran želi skupaj z Rusijo izdelati satelit Khayyam-2, piše TASS.Roskozmos si želi sodelovanja Brazilije, Turčije in Južne Afrike pri njenem projektu vesoljske postaje ROS, piše TASS.Infrardeče bogastvo meglice Orion skozi leče vesoljskega teleskopa je na Portalu v vesolje opisal astrofizik Jure Japelj. Več tukaj.


9. Podeljena Nobelova nagrada za fiziko

Sorodna novica Nobelova nagrada za fiziko za prispevek k raziskavam elektronov v atomih in molekulah

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli francoski znanstvenik Pierre Agostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier za prispevek k raziskavam elektronov v atomih in molekulah, piše MMC. Agostini, Krausz in L'Huillierova so nagrado prejeli "za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne svetlobne pulze za proučevanje dinamike elektronov v snovi", je v obrazložitvi navedla žirija Švedske kraljeve akademije znanosti. Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan je glede njihovega dela povedal, da tako kot konstrukcija novega teleskopa ali mikroskopa s pomočjo te tehnologije odpira nov svet.


10. Esa razrešila skoraj vse Evklidove težave

Simbilična podoba Foto: Esa
Simbilična podoba Foto: Esa

Evropska vesoljska agencija je odpravila težave z vesoljskim teleskopom Evklid, a ne popolnoma – opazovanja bodo deloma okrnjena.

Evklid je bil izstreljen julija letos (poglavje 1) in mesec zatem dospel do Langrangeeve točke 2 sistema Sonce-Zemlja 1,5 milijona kilometrov stran. Sledilo je obsežno testiranje sistemov in znanstvenih instrumentov, ki pa je razkrilo dve skrb vzbujajoči napaki.

Nočna mora astronomije: nestabilen vesoljski teleskop. Foto: Esa
Nočna mora astronomije: nestabilen vesoljski teleskop. Foto: Esa

Prva: sistem za sledenje zvezdam, ki teleskopu pove, kam točno je obrnjen, je pobezljal. Kozmične žarke in rentgenske fotone je zmotno imel za zvezde. Teleskop se je v teh primerih destabiliziral in začel nesmiselno obračati. V takšnem stanju so opazovanja oddaljenih prostranstev, ki terjajo natančno navigacijo, nemogoča.

Inženirji Ese, Thales Alenie in Leonarda so več tednov iskali rešitev in jo tudi našli. Spremenili so programsko opremo in jo naložili na teleskop. Ta za zdaj deluje dobro, se pa bodo testiranja nadaljevala do konca novembra.

Druga težava? V določenih primerih je v teleskop zašla sončna svetloba, kar se vsekakor ne bi smelo zgoditi. Evklid je obrnjen stran od Sonca in ima tudi senčnik, da se kaj takega ne bi dogajalo. A ogrodje enega izmed potisnikov moli malo čez senčnik in v določenih orientacijah teleskopa odbija svetlobo, ta pa naj bi prebila celo več plasti izolacije in dosegla občutljivo instrumentacijo. Esa je analizirala, kdaj točno se to zgodi, in prilagodila načrt prihodnjih opazovanj. A ta bodo verjetno nekoliko okrnjena. Podrobneje tukaj.

Kaj bo počel

Evklid je z 1,2-metrskim glavnim zrcalom manj natančen od Hubbla, a bo vsak dan premeril več neba, kot ga je slednji v vsej svoji zgodovini. Poenostavljeno povedano, Euclid se bo šel "popis prebivalstva", medtem ko Hubble izvaja "osebne intervjuje". Evklid bo galaksijam določil lokacijo, obliko in gibanje. Galaksije bo motril v svetlobi blizu infrardeče in jim tako s fotometrijo kot spektroskopijo določal rdeči premik, s tem pa oddaljenost. Tako bomo dobili grobo trirazsežno strukturo vidnega vesolja. To je lep dosežek že sam po sebi, a v tem primeru služi višjemu cilju – iskanju izmuzljive temne snovi in temne energije. Po nekaj letih delovanja naj bi dobili karto temne snovi za tretjino neba.

Video: Ponazoritev delovanja Evklida


11. New Horizons (skoraj) potisnjen na stranski tir

Simbolična podoba sonde New Horizons. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/SwRI/Steve Gribben
Simbolična podoba sonde New Horizons. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/SwRI/Steve Gribben

Nasa je objavila načrt delovanja sonde New Horizons po letu 2024, ki bo okrnil dejavnosti in zmanjšal podporno ekipo. Rez pa vseeno ne bo tako oster kot sprva napovedano.

New Horizons je neke vrste naslednik starih Voyagerjev. Znan je po prvem obisku Plutona v zgodovini in po kasnejšem obletu Arrokotha v Kupierjevega pasu, kar je bil najbolj oddaljen oblet nebesnega telesa sploh. Še vedno je v Kuiperjevem pasu, območju, ki se razteza približno 20 astronomskih enot po tirnici Neptuna, in je tako kot Popotnika namenjen ven iz Osončja.

10 milijonov evrov lahko podpre precej tuzemskih študij

Pluton skozi instrumente Novih obzorij. Fotografija je bila posneta 15 minut po najbližjem obletu in z razdalje 18.000 kilometrov, ko je New Horizons pogledal nazaj proti s Soncem obsijanem Plutonu. Desno je vidna ravnica Sputnik, levo in spodaj je gorovje, takrat še poimenovano Hillary. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute
Pluton skozi instrumente Novih obzorij. Fotografija je bila posneta 15 minut po najbližjem obletu in z razdalje 18.000 kilometrov, ko je New Horizons pogledal nazaj proti s Soncem obsijanem Plutonu. Desno je vidna ravnica Sputnik, levo in spodaj je gorovje, takrat še poimenovano Hillary. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute

Nasa je želela zmanjšati stroške z argumentom, da posebnega izplena iz preučevanja teles Kuiperjevega pasu ne bo več, saj da ta niso dovolj blizu sondi, poleg tega lahko to učinkoviteje počnejo zemeljski teleskopi. Bolje je, če se misijo preusmeri v heliofiziko, pri tem pa umakne pretežen del osebja in poreže večji del 10-milijonskega letnega proračuna.

35-kilometrski Arrokoth, posnet z razdalje 3500 kilometrov. Kako je ta nenavadna zadeva sploh nastala? Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute//Roman Tkachenko
35-kilometrski Arrokoth, posnet z razdalje 3500 kilometrov. Kako je ta nenavadna zadeva sploh nastala? Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute//Roman Tkachenko

Prvi mož misije Alan Stern, ki jo je mukoma osnoval in spravil v obratovanje kljub močnemu internemu nasprotovanju v Nasi (kot je podrobno opisal v knjigi Chasing New Horizons, ki jo priporočamo v branje), je bil ogorčen in sprožil mali upor, tako kot že večkrat doslej. Pri tem je precej tvegal. Na Nasin načrt, da se misijo iz planetarne prelevi v heliofizično, bi moral odgovoriti s predlogom izvedbe tega programa. Tega protestno ni storil in s tem tvegal, da njega in preostalo ekipo, ki je za sondo New Horizons že dve desetletji, odstranijo s projekta in nadomestijo z drugimi ljudmi. A zdelo se mu je malodane noro, da bi delovanje edine sonde v Kuiperjevem pasu – zapovrh brez kakršnega koli naslednika - oklestili na goli minimum in da bi zapravili priložnost za morebitne dodatne oblete teles Kuiperjevega pasu, saj ima sonda dovolj goriva za to; in se odpovedali preučevanju tamkajšnjega prahu, ki za motrenje z zemeljskimi opazovalnicami res ni pripraven. Notranje ruvanje je trajalo več mesecev in očitno nekoliko skrhalo škarje, saj je Nasa zmanjšala načrtovane reze.

Z letom 2025 se bo New Horizons res osredinil na heliofiziko, obseg podpornih dejavnosti pa se bo zmanjšal, a planetarna dejavnost ostaja med prioritetami, piše v svežem sporočilu za javnost. Nadaljevali bodo oprezanje za telesi Kuiperjevega pasu, ki bi jih New Horizons v prihodnjih letih lahko dosegel, obletel in preučil. Za zdaj ni nobenega na vidiku, a tudi Arrokoth (oziroma Ultima Thule) so našli sproti. V prihodnjih letih bodo tudi varčevali z gorivom, da bi ga v primeru dragocene najdbe bilo dovolj za preusmeritev. Tako bo do leta 2029, ko naj bi Nova obzorja izstopila iz Kuiperjevega pasu. In Stern se strinja, da se po tem letu ekipa zmanjša na minimum in osredini na iskanje meje heliosfere, torej roba območja prevladujočega vpliva Sonca, ki ga nekateri interpretirajo kot mejo Sončevega sestava.

Trenutni položaj. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/SwRI/Steve Gribben
Trenutni položaj. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/SwRI/Steve Gribben

Sonda je bila izstreljena leta 2006. Zdaj je od Sonca oddaljena 8,5 milijarde kilometrov in drvi naprej v nedotaknjena prostranstva s hitrostjo 13,71 kilometra na sekundo oziroma 49.350 kilometrov na uro. Po svežih ocenah Sterna bi lahko delovala celo do leta 2050.


12. FOTO: Hubble ne razočara

Foto: NASA/Johns Hopkins APL/SwRI/Steve Gribben
Foto: NASA/Johns Hopkins APL/SwRI/Steve Gribben

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo območja G35.2-0.7N, v katerem nastajajo zelo masivne zvezde. Med njimi je najmanj ena protozvezda tipa B, iz katere bruhata curka materiala – eden izmed njiju proti nam – in lepo osvetljuje okoliške oblake prahu in plinov. Zadeva se nahaja v ozvezdju Orla 7200 svetlobnih let stran. Podrobneje tukaj.

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Astronomsko društvo Vega
Astronomsko društvo Orion
Astronomski krožek Gimnazije Šentvid
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog
Podkast Sončni blog (nova epizoda)


NA VIDIKU:

Nedelja, 8. oktober - Vega - VV23

Nedelja, 8. oktober - Falcon 9 - Starlink

Ponedeljek, 9. oktober - Falcon 9 - Starlink

Torek, 10. oktober (morda) - Chollima 1 - severnokorejski vojaški satelit

Četrtek, 12. oktober - Falcon Heavy - Psyche

Četrtek, 12. oktober - MVP - vesoljski sprehod