Alarm za edini morski akvarij v državi

Akvarij Piran se je znašel v nezavidljivem finančnem položaju in ga lahko reši le pomoč države oziroma ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za svoje račune in plače zaposlenih je vsa leta skrbel sam, odkar pa je epidemija zaprla njegova vrata in pregnala obiskovalce, je postal tako siromašen, da bi lahko že jeseni dokončno zaprl svoja vrata.

PIRAN > Akvarij Piran deluje v okviru Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran (GEPŠ), vendar kot del tržne dejavnosti šole. Prostori so last ministrstva za izobraževanje, vendar je preživetje akvarija povsem odvisno od prodaje vstopnic.

30.000

evrov minusa je akvarij pridelal v minulem letu

Lani, ko je koronavirus zaprl vrata vseh ustanov, ga je obiskalo 15.000 ljudi manj kot leto poprej, in je finančno leto končal s 36.000 evri minusa. Kaže, da bo letos še slabše in bodo dolgovi narasli na 50.000 evrov.

Do financiranja iz paketa protikoronskih ukrepov akvarij ni bil upravičen prav zaradi svoje tržne usmerjenosti, pojasnjuje Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Ker nima zakonske podlage, je tudi ministrstvo za izobraževanje sporočilo, da ne more pokriti izgube preteklih mesecev. Fiksne stroške akvarija sedaj še vedno pokriva gimnazija, ki pa tega ne bo zmogla več dolgo.

16.000

učencev in dijakov na leto je imel še pred prihodom koronavirusa

Čakajoč na odgovor ministrstva za izobraževanje

Kdo bo rešil ta edini slovenski morski akvarij, še ni znano. Ministrstvo za izobraževanje na naša vprašanja ni odgovorilo in edina razveseljiva novica prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo, v sklopu katerega deluje Morska biološka postaja v Piranu. Nanjo je lani novembra Borut Butinar naslovil prošnjo, naj prevzame upravljanje akvarija.

“Ne zgolj Piran oziroma Istra, temveč vsa Slovenija si ne sme dovoliti, da edini morski akvarij v državi zapre svoja vrata,” izpostavlja dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo.

Butinarjevo pobudo so vzeli resno, prepoznali določene prednosti povezave akvarija in Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) ter pripravili vizijo razvoja akvarija kot raziskovalne infrastrukture NIB, ki bi okrepila in pomembno dopolnila obstoječo izobraževalno ter turistično dejavnost.

“Iz svojih finančnih sredstev ne moremo financirati preoblikovanje akvarija, rednega vzdrževanja, plač zaposlenih in še pokriti izgube. NIB je javni raziskovalni zavod, ki se financira izključno iz projektov, katerih sredstva se ne smejo uporabljati za druge namene,” dodaja Maja Ravnikar.

Po treh letošnjih sestankih, ki jih je sklicalo ministrstvo za izobraževanje in na katerih je NIB predstavil vizijo, program ter finančni načrt, se razen pohvalnih besed z ministrstva ni zgodilo še nič. “Odločitev o usodi Akvarija Piran oziroma njegovem upravitelju je sedaj na strani ministrstva za izobraževanje,” sklene Ravnikarjeva in znova opozori, da NIB ne more prevzeti upravljanja Akvarija Piran brez zagotovila o dolgoročni finančni stabilnosti.

Prepuščen trgu in njegovim pravilom

Akvarij Piran deluje že več kot 50 let na Kidričevem nabrežju 4, v prostorih nekdanje carinarnice. V njem je v najboljši časih tudi 140 različnih vrst organizmov, med njimi je 60 različnih vrst rib.

Borut Butinar se že več mesecev zaveda težav, v katerih do grla tiči akvarij. Rešitev je nov, vzdržen način financiranja, podčrta ravnatelj Butinar. “Prav bi bilo, če bi ministrstvo za izobraževanje prispevalo vsaj za osebne dohodke zaposlenih. Akvarij nenazadnje opravlja javno službo, saj je edini morski akvarij v Sloveniji, ki ga na leto obišče tudi 16.000 učencev in dijakov,” razloge, zakaj bi bilo umestno, da bi ministrstvo aktivno prispevalo k svetli prihodnosti akvarija, našteje Butinar.

“Ko bomo ustavili peščeni filter, je zgodbe konec”

“Če se bodo pristojni odločili, da akvarij zaprejo, tega strokovni delavci vseeno ne moremo izpeljati v enem dnevu,” pravi dr. Manja Rogelja, strokovna delavka - akvaristka v Akvariju Piran.

“Približno 90 odstotkov živali bi lahko spustili v naše morje in bi preživele, preostale pa bi morali vrniti v italijansko ali hrvaško morje, nikakor ne v naše. Ko se bomo enkrat odločili, da ustavimo peščeni filter, ki je naš največji organizem, je to zadnji, smrtni korak,” pojasnjuje Manja Rogelja.

Poslanska vprašanja v zvezi z reševanjem finančne stiske akvarija je ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec postavila tudi Meira Hot (njena strankarska kolegica, občinska svetnica SD Mojca Švonja je prva javno opozorila na problem). Pirančani pa k ukrepanju kličejo tudi piransko občino in župana Đenia Zadkovića.

V občini pravijo, da nimajo ustrezne pravne podlage za pomoč akvariju, saj je to poslovni subjekt, ki ni v lasti občine Piran. “Denar za delovanje akvarija bi moral zagotoviti predvsem njegov lastnik. Vsekakor pa si bom prizadeval, da bo akvarij še naprej deloval in bom naredil vse, da vrat ne bo zaprl,” je odločen Zadković.

---