Evidentiranje delovnega časa po novem

Včeraj se je začela uporabljati novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki prinaša natančnejše beleženje podatkov o delovnem času. Vzbudila je precej pozornosti javnosti in negodovanja med delodajalci.

Ljubljana – Čeprav je sredi prejšnjega tedna še kazalo, da se določbe novele utegnejo tik pred zdajci še spremeniti, je ministrski zbor na seji vlade v četrtek zavrnil predlog gospodarskega ministra Matjaža Hana, da se zakon v spornih točkah popravi, kar je bila želja delodajalcev. Nazadnje je vlada določila trimesečno obdobje, v katerem bodo zaposleni in delodajalci na elektronski naslov ministrstva za delo lahko pošiljali predloge in pripombe, nato pa bo vlada zakon popravila, če bo ocenila, da je to potrebno.

Bo pa spremembe poskusila preprečiti opozicija. Poslanci SDS so namreč v parlamentarno proceduro vložili predlog novele, ki črta vse spremembe spornega zakona. V vrstah NSi pa bodo novelo poskušali ustaviti z dopolnilom k predlogu zakona o izvrševanju proračunov.

Kaj prinaša novela

Novela zakona razširja nabor podatkov, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa in so v veljavi že od leta 2006. Tako morajo evidence od ponedeljka vsebovati tudi: čas prihoda delavca na delo in odhoda z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Za kršitelje obvezno elektronsko vodenje

Zakon med drugim prinaša tudi obveznost, da delodajalec evidenco hrani na sedežu oziroma kraju opravljanja dela. Delavec pa bo imel možnost vpogleda v podatke. Delodajalec ga bo moral pisno obvestiti o podatkih iz evidence za pretekli mesec, delavec pa bo imel možnost od delodajalca enkrat tedensko zahtevati seznanitev s podatki.

Pomembna novost, ki jo prinaša novela, je tudi uvedba elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami. Predlog za elektronsko vodenje pa lahko delodajalcu dajo tudi delavci prek sindikata, sveta delavcev ali delavskega zaupnika.

Beleženje delovnega časa velja tudi za agencijske delavce, študente in dijake, ki opravljajo študentsko delo, pa tudi upokojence. Po novem bo evidenco treba voditi tudi za vse, ki delo opravljajo prek podjemnih ali avtorskih pogodb, če so vključeni v delovni proces v podjetju oz. uporabljajo njihova sredstva za delo. Samostojni podjetniki bodo evidenco vodili v primeru, da zaposlujejo delavce. Delovnega časa pa ne bo treba beležiti poslancem, ministrom, županom in vsem funkcionarjem, ki so funkcije pridobili na splošnih volitvah ali z izvolitvijo oziroma imenovanjem v državnem zboru, pa tudi visokošolskim učiteljem. Tudi to je razburilo delodajalske organizacije. Kot so denimo povedali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), državljane to deli na prvo- in drugorazredne.

Delodajalci: zgolj dodatna administracija

Na Gospodarski zbornici Slovenije so že pred časom opozorili, da novosti ne prinašajo nobene pozitivne spremembe, ampak samo več administriranja. Medtem ko so nekatera večja podjetja z elektronskim evidentiranjem že prilagojena na nove razmere, pa so druga manj, težave pa utegnejo povzročati predvsem manjšim podjetjem in pri evidentiranju nekaterih sodobnih oz. fleksibilnejših oblik delovnega časa. Na to opozarjajo tudi v OZS. »Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oziroma kršitve ne bodo več dogajale,« je povedal predsednik OZS Blaž Cvar.

Na ministrstvu očitek, da nove določbe omejujejo fleksibilnost, še posebno pri delu na domu, sicer zavračajo. Kot so pojasnili, ni tako, saj »vodenje evidenc predpisuje le beleženje izrabe delovnega časa, ki bi morala biti v interesu obeh strank – delavca zaradi pravilne izrabe delovnega časa z namenom njegovega varstva, delodajalca pa zaradi pregleda in spremljanja opravljenega dela«. Ob tem poudarjajo, da obveznost vodenja evidenc že obstaja na podlagi zakona iz leta 2006, novela pa določa le podrobnejše opredelitve. »Samo evidentiranje izrabe delovnega časa pa ne posega v možnosti organiziranja delovnega procesa oziroma razporejanje delovnega časa, ki je predmet druge zakonodaje,« so med drugim pojasnili med odgovori na pogosta vprašanja, ki se porajajo ob novih določbah.

Za kršitve visoke globe

V trimesečnem preizkusnem obdobju bo tudi inšpektorat na terenu deloval svetovalno in ne bo izdajal glob, je po četrtkovi seji vlade povedal minister za delo Luka Mesec. Sprva je bilo sicer predvideno, da se bo takoj po začetku uporabe začela akcija nadzora.

Novela sicer prinaša višje globe in pooblastilo inšpektorjem izrekati globe v razponu. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc bodo globe za delodajalce znašale od 1500 do 20.000 evrov, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od tri tisoč do dvajset tisoč evrov. Odgovorne osebe delodajalcev pa se lahko kaznujejo v višini od 150 do 2.000 evrov.