Še vedno pravi džip?
Ko je govora o znamki Jeep, si morda kdo izmed nas še vedno predstavlja možatega terenca v divjini ali sredi kakšnega naravnega okolja, kamor sicer motorna vozila v skladu z Zakonom o ohranjanju narave niti pod razno ne smejo zaiti. A se je tudi legendarna ameriška znamka s časom dodobra omehčala in pričela ponujati precej manj robustne modele, ki jih označujemo s črkami S, U in V. Jeep brez štirikolesnega pogona? Še pred časom podobno nenavadno kot italijanska restavracija brez jedi iz testenin.
Najnovejša športno rekreativna inkarnacija nekdanjega Willysa sliši na ime Avenger (maščevalec – angl.) in je najmanjši model v Jeepovi ponudbi, saj meri v dolžino manj kot 4,1 metra. Mali križanec razreda B-SUV sicer nastaja na že znani Stellantisovi platformi CMP, na kateri najdemo tudi tehnično sorodstvo (npr. Peugeot 2008, Opel Mokka, DS 3 Crossback), a je dodobra prilagojena malemu Jeepu. Italijanski risarji so obenem več kot odlično opravili svoje delo, saj že na daleč izžareva duh legendarne ameriške znamke (prepoznavna sprednja maska z značilnimi sedmimi režami).
Avenger je tako eden bolj prepoznavnih malih mestnih križancev, med katerimi velikokrat ne veš, kateremu (nemškemu, korejskemu, francoskemu ali celo kitajskemu) koncernu pripadajo. Hkrati so mu dodali – kot smo tega že vajeni v zadnjem času – posamezne oblikovalske podrobnosti (npr. pikapolonico na strehi, Willysovo maska na platiščih, ipd.), zaradi česar deluje precej bolj unikatno. Zelo simpatična poteza, ki vnese pridih premijskosti.
Avenger je obenem tisti športno uporabni maneken, pri katerem so terenske ambicije prisotne podobno kot želja po obveznem služenju vojaškega roka pri povprečnem predstavniku generacije Z, ki je odrasel ob učenju z YouTubeom. Lahko potemtakem Avengerja še vedno imenujemo džip? Hja, ravno toliko kot tiste teniske, ki niso zgolj adidaske za igranje tenisa. Vse jasno?
Primerna alternativa
Čeprav se je zdelo, da bo Avenger na samem začetku na voljo zgolj v baterijsko-električni obliki, se to (k sreči!) vseeno ni zgodilo. Mali »maščevalec« sicer predstavlja začetek elektrifikacije znamke Jeep, v okviru katere naj bi do leta 2025 predstavili štiri povsem nove električne modele, a je nekako jasno, da bodo kupci (vsaj zaenkrat) bistveno raje posegali po verziji, v kateri se vrti trivaljnik. Kako tudi ne, če je za kar 15 tisočakov cenejši od različice, na kateri se blešči oznaka »e«! Cena je še vedno glavni faktor nakupa, pa če vam je to všeč ali ne.
Kakorkoli že, pod motornim pokrovom bencinsko gnane različice modela Avenger se skriva prisilno polnjen 1,2-litrski bencinski agregat s tremi valji, ki v povezavi z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom razvije nič kaj impresivnih 100 »konjev« največje moči. Motorizacija PureTech je sicer izdelek koncerna PSA (interna koda motorja: EB2ADTD), najdemo pa jo lahko tudi v Oplovi Corsi.
In kako se izkaže v praksi? Mali »Američan« (če mu sploh lahko tako rečemo) se ne dela Francoza, ko je treba pokazati, kaj zna. Preseneti z zelo solidno delavoljnostjo ter iskrivim značajem, zaradi česar je vožnja vedno zelo lahkotna. Sicer je res, da mali križanec na tehtnici pokaže zgolj slabe 1,2 tone lastne mase, kar je konkretno manj od električne izvedenke (za cca. 400 kg), zaradi česar trivaljni agregat – povsem pričakovano – nima pretežkega dela. Malce manj navdušenja pokaže zaslon potovalnega računalnika, na katerem se prikazuje povprečna poraba, ki je šla tokrat le stežka pod vrednost 7 litrov na sto kilometrov. Preveč? Niti ne, a lahko bi bila še za odtenek prijetnejša za voznikovo denarnico.
Na cesti se Avenger izkaže z dovolj udobnim podvozjem, a ga zna občasno zmotiti kakšna prečna neravnina. Volanski mehanizem daje povsem dovolj informacij o dogajanju pod kolesi in je vsekakor precej boljši kot pri večjem Compassu. Ker pa pri Jeepu tudi pri njihovih najbolj nežnih modelih želijo ohraniti vsaj esenco terenskosti in offroad filozofije, so Avengerju pritaknili vselej uporaben sistem za pomoč pri vožnji po strmini navzdol ter izbiro različnih načinov vožnje All Terrain (sneg, blato, sport, …). A vendarle velja opozorilo, da Avenger morda na zunaj izgleda dovolj nevarno, a se z njim raje ne igrajte Eisenhowerja (ali, če želite, komandanta Staneta) po bližnjih grapah.
Molto simpatico*
Mali Avenger je vsekakor eden bolj simpatičnih Jeepov v zadnjem času, kar mu zagotavlja dobro popotnico v prihodnje. Premijskih občutkov, ki jih pri legendarni ameriški znamki najdemo zgolj pri Grand Cherokeeju in Wagoneerju, res ne ponuja, a je dovolj unikaten in samosvoj. Kar je še kako važno v najbolj prodajanem avtomobilskem segmentu na stari celini, v katerem vlada najhujša konkurenca.
V notranjosti ne manjka znanih koncernskih elementov (npr. Peugeotov zaslon multimedije, stikalo voznih režimov, ipd.), česar mu sam ne štejem v minus. Morda bi si zaslužil malce manj trdih in cenenih plastičnih oblog, a oblikovno res ni dolgočasen. Prav tako je prtljažnik navkljub majhnim zunanjim meram ravno še dovolj prostoren (380 l). Razveseljujoče je veliko število uporabnih odlagališč, malce manj pa prostornost v kolenskem predelu zadaj. In zakaj si po ponovnem zagonu motorja ne zapomni zadnje nastavitve sistema Lane Assist, če si lahko vse drugo (npr. nazadnje uporabljeno stopnjo sedežnega gretja, razdalja pri radarskem tempomatu, ipd.)?
Še najbolj razveseljujoč je pogled na (akcijski) cenik vozila, kjer v paketu s hišnim financiranjem najdemo za slabih 23 tisočakov zelo konkretno opremljen avtomobilski paket. Nenazadnje celo z električnim pomikom prtljažnih vrat s senzorjem, kar je v tem razredu bolj redko. Pri dani ceni tako dodobra konkurira tudi predstavnikom segmenta B (Clio, Polo, Fabia, …) ter dodobra piha na dušo nežnejšemu spolu. Preverjeno v praksi!
Vsekakor je Avenger eden najbolj simpatičnih modelov ikoničnega ameriškega proizvajalca v zadnjem času, pa četudi boste našli na njemu toliko napisov »made in USA«, kot na adidaskah »made in Germany«.
Tekst in foto: Urban Acman.
* zelo simpatičen (ital.)
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Urbani bojevnik"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Moti me odsotnost močnejšega motorja, tisti čuden digitalni obratomer in rev hang
Puretech biser pa za pogon, Ni lepšega, Dobrodošli na servisu.
niso še odpravili konstrukcijske napake tega motorja?
Še vedno je jermen v olju. Samo posodobili so jermen,
Imeli so težave z 1 generacijo, je prišla 2 gen. in so obljubljali izboljšanje. Težava je ostala ista. Potem je prišla 3. gen., “zdaj pa zares bo”. Ponovno se je izkazalo za laž.
Sam se odloči ali jim boš verjel na besedo. Ta nova generacija je še sveža, premalo časa o praktičnih izkušnjah.
Mild hybrid 136 KM ima verigo. Kako se bo obnesla, bo pokazal čas.
Trda armaturka kot v T-Rocu. Zakaj ni 130 KM različice? No, to sicer nič ne spremeni, ker sta oba zanič, ampak vseeno.
bojevnik 🙂
verjetno so hoteli rečt maščevalec, pa se bojevnik sliši bolj “politično korektno” 😁