Ob nadpovprečno visokih vhodnih stroških in padanju cen nekaterih kmetijskih surovin so se evropski kmetje spomladi soočili še z neugodnim vremenom, zato pričakujejo po količini in kakovosti slabše pridelke. Evropska komisija v kratkoročnih napovedih za kmetijstvo opaža prva znamenja, da se razmere izboljšujejo. Po pocenitvi zemeljskega plina so cenejša tudi gnojila, prav tako se inflacija hrane v EU začenja umirjati.
Spomladanska suša, pomanjkanje dežja ali preobilne padavine so povzročili kasnejše cvetenje, pozne setve, večje tveganje za škodljivce, ponekod pa so uničili ves pridelek.
Rast vhodnih stroškov se umirja
Rast vhodnih stroškov, ki je nastopila po začetku vojne v Ukrajini, se umirja, nekatere cene že padajo, a so še vedno nad povprečjem. Nekateri kmetje občutijo finančne pritiske in imajo težave z denarnim tokom. Da bi jim pomagala, je evropska komisija sredi julija sprejela paket pomoči, ki je težak 330 milijonov evrov. Ta podpora je namenjena Sloveniji in še 21 državam EU, medtem ko je 100-milijonski paket pomoči za odpravo tržnih neravnovesij že dobilo pet držav ob Ukrajini – Bolgarija, Češka, Poljska, Romunija in Slovaška.
Popijemo manj rdečega vina
Pri makroekonomskih kazalnikih je še veliko negotovosti, letos naj bi inflacija v evroobmočju znašala 5,4 odstotka, velik del poganja rast cen hrane. Zaradi inflacije se spreminjajo nakupovalne odločitve porabnikov, ki bolj posegajo po trgovskih blagovnih znamkah in cenejših izdelkih znotraj iste kategorije. To pomeni, da kupujejo perutninsko meso namesto govejega. Manj povprašujejo po mlečnih in ekoloških izdelkih, svežem sadju in zelenjavi. Vinarji občutijo manjšo porabo zlasti rdečega vina in roséja. Tudi izvoz vina iz EU se je malo zmanjšal glede na zadnji dve leti. Zato je evropska komisija pred kratkim dala zeleno luč za financiranje krizne destilacije.
Večji izvoz žit in EU ob dosti manjšem uvozu iz Ukrajine
Pridelava žit in oljnic v EU naj bi se v letih 2023/24 povečala za pet oziroma osem odstotkov. Izvoz žit iz EU bi lahko še naprej rasel, in sicer za približno šest odstotkov, medtem ko naj bi se uvoz žit iz EU, zlasti iz Ukrajine, zmanjšal za 35 odstotkov v primerjavi s sezono 2022/23. Manjši ukrajinski uvoz naj bi prineslo izboljšanje logističnih verig in infrastrukture za uvoz pridelkov iz Ukrajine, pa tudi večja pridelava v EU. Nekaj podobnega pričakujejo tudi pri uvozu semen ogrščice in sončnic.
Sektor sladkorja se sooča z rekordnimi cenami, proizvodnja belega sladkorja v EU za leto 2022/2023 pa naj bi se na letni ravni zmanjšala za 12 odstotkov. Posledično se lahko poveča uvoz sladkorja v EU. Pridelava sladkorja v EU bi se lahko okrepila v prihodnjem tržnem letu, ko naj bi se povečala za 15,5 milijona ton. Poraba sladkorja v EU ostaja stabilna, ne glede na visoke cene.
Visoke cene imajo drugačen vpliv na porabo svežega sadja in zelenjave. Tudi zaradi slabše kakovosti bomo pojedli manj svežih breskev in nektarin, ne pa, denimo, manj svežega paradižnika.
Zaradi prenizkih odkupnih cen mleka več zakolov
Surovo mleko je cenejše kot lani, odkupna cena za kmete je precej nižja, vhodnih stroškov pa so še vedno visoki. Zato bi lahko bila dobava mleka v EU letos za 0,2 odstotka manjša kot lani. Evropska komisija pričakuje, da bodo poleti zaklali več živine, da bi uravnotežili finančne razmere na kmetijah. To se v nekaterih državah EU že dogaja.
Izvoz posnetega mleka v prahu, masla in izdelkov iz sirotke v EU se je od januarja do marca 2023 povečal za 33 odstotkov, 11 odstotkov oziroma pet odstotkov . To je posledica padca cen mlečnih izdelkov v EU in bi lahko pospešilo okrevanje izvoza, zlasti pri maslu in posnetem mleku v prahu.
Malo manjša poraba mesa v EU
Proizvodnja govejega mesa v EU je v prvem četrtletju letos upadla za 3,7 odstotka, v vsem letu 2023 pa naj bi se zmanjšala za 1,8 odstotka. Poraba govejega mesa v EU naj bi se letos zmanjšala za 1,7 odstotka manj kot lani, tako da bi v EU zaužili 10 kilogramov govejega mesa na prebivalca. Majhno število zaklanih prašičev na evropskem trgu še naprej podpira visoke cene prašičev, medtem ko povpraševanje v EU ostaja visoko. Poraba svinjskega mesa na prebivalca v EU bi se lahko zmanjšala tako, da bi letos znašala okoli 30,4 kilograma.
V nasprotju z dogajanjem pri govejem in svinjskem mesa, ki ju zaznamuje manjše število telet oziroma pujsov ter še vedno draga krma, bi lahko prireja perutninskega mesa v EU letos zrasla narasla za 2,4 odstotka. Poraba perutninskega mesa v EU bi lahko narasla za skoraj en kilogram, vendar to ne bo v celoti nadomestilo manjše porabe drugih vrst mesa, zato letos pričakujejo za odstotek manjšo skupno porabo mesa v EU. To pomeni, da bi prebivalec EU letos porabil 0,7 kilograma manj mesa kot lani.
