Nošenje maske tako ne bo več potrebno za goste v zaprtih javnih prostorih oziroma krajih, kjer se nudi tudi priprava in strežba jedi in pijač, ob izpolnjevanju pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), je povedala Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco.

Nošenje mask že do zdaj ni bilo obvezno za goste gostinskih obratov, ko so sedeli za mizo. Po novem pa bo izjema veljala širše, denimo v kinematografih, kjer prodajajo hrano, na pogostitvah in drugje. Maska v omenjenih primerih ne bo obvezna niti pri odhodu na stranišče, kot je do zdaj veljalo v gostinskih obratih.

Bratuša je dodala, da mask ne bo treba nositi niti osebam, ki izpolnjujejo pogoj PC v okoljih, kjer so v medsebojnem stiku le osebe, ki izpolnjujejo ta pogoj.

Dnevne epidemične številke

Po opravljenih 6408 PCR-testih v torek je bilo potrjenih 1339 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih izvidov testov je znašal 20,9 odstotka. V torek je bilo opravljenih tudi 25.573 hitrih antigenskih testov.

V bolnišnicah zaradi covida-19 zdravijo 403 bolnike, intenzivno nego jih potrebuje 114. Umrli so štirje bolniki s covidom-19.

V bolnišnicah zdravijo 16 covidnih bolnikov manj kot dan prej, intenzivno nego jih potrebuje sedem več. Najmlajši hospitalizirani bolnik ima 31 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 27 let.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 861 in se je od ponedeljka povečalo za 22. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev pa znaša 618 in se je znižala za en primer. Po podatkih NIJZ-ja je v državi trenutno 13.095 aktivnih okužb.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade v Sloveniji cepljenih 1.121.779 ljudi oz. okoli 53 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki cepiva pa 995.388 ljudi oz. okoli 47 odstotkov prebivalstva.

Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 63 odstotkov ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 56 odstotkov. Med starejšimi od 50 let jih je s prvim odmerkom cepljenih 74 odstotkov, z vsemi pa 68 odstotkov.

Po podatkih vlade so v torek cepili 6270 ljudi.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Stabilne razmere v UKC-ju Ljubljana

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so razmere glede števila sprejetih bolnikov s covidom-19 trenutno relativno stabilne, je pojasnil strokovni direktor Matjaž Vogrin. Število bolnikov po njegovih besedah v zadnjih dneh in tednih nekoliko niha, vseeno pa narašča število tistih, ki potrebujejo intenzivno terapijo.

V mariborski bolnišnici je skupaj 55 covidnih bolnikov, intenzivno terapijo zagotavljajo 24 bolnikom, kar je po Vogrinovih besedah največ v zadnjem obdobju. Med slednjimi, v povprečju starimi 66 let, je le en človek z vsemi odmerki cepljen proti covidu-19, še en z enim odmerkom, vsi preostali pa do zdaj še niso bili cepljeni.

Za bolnike, ki potrebujejo intenzivno nego, so imeli pred epidemijo covida-19 na voljo 27 postelj, zdaj so jih dodali še 24.

"To je velik organizacijski in kadrovski napor. Samo na ta delovišča je trenutno razporejenih 180 ljudi, od tega 42 zdravnikov, kar pomeni skoraj desetino vsega našega kadra. Zaradi takšnih potreb prihaja do zmanjšanja preostalih programov, še vedo pa nam je do zdaj uspelo realizirati od 90 do 95 odstotkov načrtovanih dejavnosti," je povedal Vogrin.

Pričakovanja vodstva bolnišnice glede odpovedi operacij zaradi kadrovskih in prostorskih težav so se za zdaj izkazala za nekoliko preveč pesimistična, saj so pričakovali, da bodo samo prejšnji teden odpovedali okoli 200 operacij, a so jih nato le 41.

Respiratorne težave pri otrocih

Tako kot v drugih bolnišnicah tudi v mariborski zaznavajo povečano število respiratornih težav pri otrocih. Po besedah predstojnika klinike za pediatrijo Jerneja Dolinška lani teh težav ni bilo, saj so bili tudi otroci večinoma zaradi zaprtja vrtcev in šol doma, medtem ko letos prihaja do relativno pospešenega prenosa okužb že zelo zgodaj jeseni.

Kljub temu v Mariboru tako hudih težav kot v nekaterih drugih delih Slovenije še ne opažajo, je pa pri njih nekaj majhnih otrok z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki so odvisni od kisika. Čeprav se dnevno srečujejo z otroki, ki so okuženi z novim koronavirusom, gre po njegovih besedah na srečo v večini primerov za blažje okužbe, ki jih obravnavajo ambulantno.

"Dodatno so naše zmogljivosti obremenjene zaradi oskrbe starejših otrok z okužbami, saj smo glede na prostorsko stisko infektologov z začetkom epidemije nase prevzeli tudi skrb zanje," je povedal Dolinšek. Opozoril je še na naraščajoče število otrok in mladostnikov s psihičnimi težavami. Zdaj je pri njih na voljo 13 mest za tovrstne bolnike, na oddelku pa jih imajo 15, medtem ko številni še vedno čakajo v vrsti za sprejem.

Vogrin je še povedal, da je bilo v UKC-ju Maribor do zdaj cepljenih 18.000 ljudi, od tega okoli 3000 s cepivom Janssen, analize pa so stranske učinke pokazale v približno od dveh do treh odstotkih. Pri tem je poudaril, da niti en primer ni bil takšen, da bi zahteval hospitalizacijo.

V največji mariborski zdravstveni ustanovi se je od 3700 zaposlenih do zdaj proti covidu-19 cepilo 69 odstotkov sodelavcev, kar je po Vogrinovi oceni relativno visok delež. Še posebej so veseli bistvenega povečanja števila cepljenih medicinskih sester, medtem ko je bila precepljenost med zdravniki že ves čas precej visoka.

Okužbe kot ob koncu jeseni

V številnih bolnišnicah imajo povečan sprejem otrok zlasti zaradi respiratornih obolenj in črevesnih okužb. Zdravniki ugotavljajo, da so okužbe v takšnem obsegu kot sicer ob koncu jeseni v normalni sezoni.

V celjski bolnišnici trenutno nimajo hospitaliziranih otrok s covidom-19. Med tistimi z okužbami črevesja in dihal pa približno eden na teden potrebuje premestitev v UKC zaradi potrebe po intenzivnem zdravljenju, so povedali v bolnišnici.

Odpovedovanja oz. omejevanja programov si v bolnišnici ne želijo, saj praktično na vseh programih presegajo dopustne čakalne dobe za stopnje napotitev hitro in redno. V omejevanje bodo prisiljeni le v primeru prerazporeditve predvsem negovalnega kadra na covidne oddelke za odrasle.

Če bi morali odpovedovati subspecialistične obravnave, bi se verjetno proporcionalno lotili vseh, saj težko izberejo, katere so manj pomembne. Bi pa pri tem izvzeli obravnave, ki jih delajo edini v Sloveniji, to je ultrazvočna preiskava srca pri še nerojenem otroku in pediatrična somnologija (motnje spanja), so še navedli v celjski bolnišnici.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota opažajo povečano število okužb z RSV-jem, kjer je potrebno zdravljenje s kisikom. Prihaja tudi veliko otrok s črevesnimi težavami. Povečalo se je število ambulantnih obravnav otrok. Specialistične ambulante delujejo nemoteno, so navedli.

Zgodnejša sezonska prehladna obolenja

Tudi v slovenjgraški bolnišnici opažajo, da so se letos sezonska prehladna obolenja pri otrocih začela bistveno prej kot običajno. "Približno 70 odstotkov več je teh prehladnih obolenj pri otrocih. Na našem oddelku za pediatrijo je trenutno hospitaliziranih 30 otrok, zaradi covida-19 pa dva otroka, ki imata blažje znake, a potrebujeta zdravljenje," je povedal direktor bolnišnice Janez Lavre. Zaradi tega so po njegovih besedah obremenitve v urgentnem centru velike, zato so dodatno aktivirali pomoč pediatra do 22. ure.

V šempetrski bolnišnici imajo trenutno hospitaliziranih 11 otrok, med katerimi jih ima devet okužbo dihal. Štirje imajo potrjeno okužbo z RSV-jem, trenutno zdravijo tudi tri otroke s covidom-19, je povedala strokovna direktorica bolnišnice Dunja Savnik Winkler.

Zaradi napolnjenega pediatričnega oddelka nimajo večjih težav s kadri oziroma nič večjih kot običajno. Savnik Winkler je povedala, da jim tako na pediatriji kot ginekologiji že kronično primanjkuje ustreznega negovalnega kadra, težave zaradi epidemije covida-19 pa za zdaj težav niso poslabšale do te mere, da bi morali odpovedovati kakšne programe ali ambulantna zdravljenja.

Na pediatričnem oddelku brežiške bolnišnice imajo zaradi okužb dihal te dni nekoliko več hospitaliziranih otrok kot običajno. Stanje je sicer obvladljivo, je ocenila direktorica Anica Hribar. S kadrom imajo podobne težave kot v drugih bolnišnicah, predvsem pri izvajanju dežurne službe.

Zaposlena imajo namreč le dva pediatra, od katerih je eden na daljši bolniški odsotnosti in se bo na delo vrnil čez mesec dni. Vsi otroci, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, to tudi dobijo. Sicer pa bolnišnične specialistične ambulante tekoče opravljajo svoje delo, je še dejala.

Tudi v bolnišnici Ptuj je otroški oddelek trenutno poln, a nimajo hospitaliziranih otrok s covidom-19. Prevladujejo druge viroze, in sicer rinovirus, adenoviroze in RSV. Delež teh otrok je okrog 75-odstoten. Za zdaj še ne ukinjajo drugih programov, tako da razvojna ambulanta, gastroobravnave, alergološko-pulmološke obravnave in nefrološka ambulanta delujejo.