Med najboljšimi tudi gorenjske inovacije

Zlati nacionalni priznanji za inovaciji sta prejela mengeški iQwood in SIJ Acroni z Jesenic, prejemnik posebnega priznanja za inovacijski izziv pa je tudi kranjska Iskra ISD.

Brdo pri Kranju – Na podelitvi nacionalnih priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije na Brdu pri Kranju so podelili 10 zlatih, 22 srebrnih in 11 bronastih priznanj, dve posebni priznanji za inovacijski izziv ter priznanje za prebojno inovacijo. Med prejemniki so tudi gorenjska podjetja. iQwood si je zlato priznanje prislužil za najtanjšo nosilno leseno masivno steno, ki so jo v mengeškem podjetju izdelali brez uporabe lepil. Inovacija upošteva vse vidike krožnega gospodarstva, kjer se kot edina surovina uporablja les, ki je obnovljiv material, v proizvod­nji pa ne nastajajo zdravju škodljive snovi. Za visokotrdnostno jeklo SIMAXX 1100 so zlato priznanje prejeli tudi v SIJ Acroni. Uporabljajo ga za izdelavo avtodvigal, žerjavov in stolpov vetrnih turbin. Z znižanjem mase prispeva k nižjim izpustom toplogrednih plinov in prispeva k trajnostnemu razvoju.

Kranjsko podjetje Iskra ISD pa je prejelo priznanje za inovacijski izziv Inovacije so energija. Razvili so namreč aluminijevo zlitino z visoko specifično trdnostjo. Kot pravijo, bo uporaba te zlitine v logistiki omogočala znižanje teže sestavnih delov in s tem tudi prispevala k zmanjšanju ogljičnih izpustov tako v fazi proizvodnje kot tudi uporabe izdelka.

Med gorenjskimi podjetji je sicer srebrno priznanje prejel tudi Domel, ki je za družbo Husquarna razvil novo družino motorjev za profesionalno rabo, bronasto pa je šlo v roke Alplesu za novo pohištveno funkcijo čutnih zaznav.

Na letošnjih regijskih izborih, ki so potekali na regionalnih zbornicah, je bilo sicer prijavljenih 207 inovacij, v ožji izbor na državnem nivoju se jih je uvrstilo 45.

Da je inovacija ključ za dvig dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, so se strinjali udeleženci Dneva inovativnosti, ki se je na Brdu začel s strokovno konferenco, ki se je letos osredotočala na povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov v ekosistemu za napredovanje Slovenije na tem področju.

Kot je v uvodnem nagovoru povedal predsednik GZS Tibor Šimonka, je prostora za izboljšave še veliko. »Po inovacijskem indeksu smo še vedno pod povprečjem Evropske unije, prav tako zaostajamo za vodilnimi državami v Evropi po številu inovatorjev in raziskovalcev. Še vedno namenjamo tudi prenizek odstotek BDP za raziskave, razvoj in inovacije,« je povedal. Za spodbudo inovativnosti mora biti področje raziskav, razvoja in inovacij usklajeno s potrebami gospodarstva, zato so na GZS prevzeli vlogo posrednika, da povežejo podjetja in raziskovalne institucije, računajo pa tudi na pomoč države, da zagotovi sredstva in pogoje. Kot pravi, še vedno obstajajo stereotipi, da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj. »Čas je, da te stereotipe presežemo in se nehamo ukvarjati vsak s svojim vrtičkom,« je sklenil.

Dogodka se je udeležil tudi gospodarski minister Matjaž Ham. »Naloga nas, politikov in vlade, je, da sodelujemo, poslušamo in na podlagi tega skupaj z vami pripravimo ukrepe, ki spodbujajo raziskave, razvoj in inovacije,« je dejal Han in dodal, da so zato na ministrstvu pristopili k akcijskemu načrtu za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

»Trdno verjamem, da se Slovenija lahko, predvsem pa mora pozicionirati kot evropsko središče razvoja naprednih tehnologij. Samo bomo tako lahko več kot podvojili dodano vrednost na zaposlenega in iz papirjev prišli v realnost,« je sklenil.