Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je na novinarski konferenci ugotovil, da slovensko gospodarstvo dokaj hitro okreva po epidemiji covida-19. "Odboj nas je nekoliko presenetil," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo bruto domači proizvod (BDP) Slovenije že letos presegel predkrizno raven. Na daljši rok tako visoke dinamike sicer ni mogoče pričakovati.

Pri tem se je vprašal, ali je še smiselno ohranjati izjemne okoliščine, ki pri proračunskem načrtovanju omogočajo odstop od strukturnega ravnovesja. "Ugotovili smo, da izjemnih okoliščin ni več," je odgovoril, a dodal, da bo fiskalni svet vseeno strpen do primanjkljajev. Ne vemo, kako se bo razvijala epidemija v prihodnje, in večina evropskih držav tudi še v letu 2022 ohranja izjemne okoliščine, je pojasnil.

Vlada je v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti, ki so prav zdaj v parlamentarnem postopku, predvidela postopno zmanjševanje primanjkljaja državnega proračuna. A brez upoštevanja odhodkov za ukrepe, povezane z epidemijo, bi se saldo sektorja država tako letos kot prihodnje leto bistveno poslabšal, je ugotovil fiskalni svet.

Precenjeni izdatki dajejo manevrski prostor za netransparentno porabo

"Tako kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji gospodarstvo na poti pregrevanja," je dejal Davorin Kračun in opozoril, da se s tem povečujejo tveganja, da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, prelilo v strukturno in s tem trajno poslabšanje stanja javnih financ. Foto: BoBo

"Primanjkljaj brez upoštevanja ukrepov za epidemijo bi se prihodnje leto povečal za 700 milijonov evrov in bo tudi v letu 2023 večji kot letos," je opozoril član fiskalnega sveta Tomaž Perše. To je deloma res posledica visoke rasti investicij, ki jo je vlada predvidela v proračunskih dokumentih, vendar se mu zdi skrb vzbujajoče, da je načrtovana visoka rast tudi preostalih odhodkov.

Opozoril je, da ocena ministrstva za finance glede realizacije državnega proračuna za leto 2021 ne pomeni ustrezne osnove za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah za prihodnji dve leti. Kračun pa je dodal, da so izdatki za leti 2021 in 2022 precenjeni, za leto 2023 pa podcenjeni.

Precenjeni izdatki dajejo manevrski prostor za netransparentno porabo, ob čemer je Kračun spomnil na volilno leto 2022, po drugi strani pa se mu zdijo načrtovani izdatki za leto 2023 nerealni. "Tako nizka raven je enostavno v konfliktu z obstoječo zakonodajo," je ocenil.

Opozorila o prehodu iz okrevanja v pregrevanje

Vlada se je z novim koronavirusom spopadla z visoko rastjo odhodkov, po Kračunovih besedah so njeni ukrepi zalegli za pet odstotkov BDP-ja letno. "Vendar lahko ugotovimo, da so pomembno prispevali k temu, da je bil padec gospodarske dejavnosti lani manjši, kot bi bil brez ukrepanja, oz. da so pripomogli k intenzivnejšemu okrevanju letos," je dejal. Fiskalni svet pa se ob tem ne more izogniti nekaterim slabostim. "Preveč diskrecijske pravice pri porabi so imeli nekateri subjekti javnega sektorja," je opozoril Kračun. Izpostavil je dodatke v javnem sektorju.

Vprašal se je, ali gospodarsko okrevanje ne prehaja že v pregrevanje. "Tako kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji gospodarstvo na poti pregrevanja," je potrdil in opozoril, da se s tem povečujejo tveganja, da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, prelilo v strukturno in s tem trajno poslabšanje stanja javnih financ.

Članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič je opozorila še na dolg države. Ta naj bi se po vladnih načrtih skladno s pravili zniževal šele v letih 2023 in 2024 ter ostal precej nad mejo 60 odstotkov BDP-ja. "Ugodne makroekonomske napovedi in ugodna likvidnost državnega proračuna bi ob zmernejši realizaciji rasti izdatkov od načrtovanih omogočili hitrejše nižanje dolga brez ogrožanja okrevanja gospodarstva," je menila Jerkič.

Foto: EPA
Foto: EPA

Ministrstvo: Posebna pozornost investicijam

"Na pripravo proračunov za leti 2022 in 2023 vplivajo negotove razmere in izjemne okoliščine, osredotočeni smo na postopno umikanje kriznih ukrepov in okrevanje gospodarstva, zato posebno pozornost namenjamo investicijam," so v odzivu na opozorila fiskalnega sveta, da so odhodki načrtovani nerealno, zapisali na ministrstvu za finance.

"Tako kot proračun za leto 2021 smo tudi predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 pripravili v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije, okrevanjem gospodarstva in spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami," so v objavi na svoji spletni strani zapisali na ministrstvu za finance. Dodali so, da so ob tem upoštevali čim bolj realne prevzete obveznosti, ki temeljijo na veljavnih pravnih aktih, in dosedanjo realizacijo izdatkov.

Navedli so, da je bil na ravni EU-ja dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letih 2021 in 2022 še naprej spodbujati okrevanje, in da je tako Evropska komisija določila, da splošna odstopna klavzula oz. izjemne okoliščine veljajo tudi v letu 2022.

Finančno ministrstvo tudi pravi, da je pomembno, da s "prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozijo okrevanja gospodarstva in da hkrati ohranjajo stabilnost javnih financ".

"Prehiter umik fiskalnih spodbud bi lahko otežil okrevanje, še posebej v najbolj prizadetih dejavnostih. Smer razvoja vračanja k srednjeročnemu okviru bo pomembna šele spomladi, ko se bomo na EU ravni opredelili do prenehanja izjemne okoliščine in ko se tudi na EU ravni sprejme smer delovanja fiskalne politike za naslednja leta," dodajajo.

Slovenija je po navedbah ministrstva za ukrepe, povezane z odpravo in blaženjem posledic epidemije, namenila okoli pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Svojo zadolženost je v razmerju do BDP-ja povečala za manj od povprečja držav območja evra in EU-ja, so ponovili.

Dolg sektorja država, ki je konec leta 2020 znašal 79,8 odstotka BDP-ja, naj bi se po načrtih do konca leta 2023 znižal na 76 odstotkov BDP-ja. Primanjkljaj sektorja država naj bi letos dosegel 7,5 odstotka, leta 2022 5,4 odstotka, leta 2023 3,3 odstotka in leta 2024 manj kot tri odstotke BDP-ja. Obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna, ki so lani znašali 772 milijonov evrov (1,7 odstotka BDP-ja), so letos ocenjeni na 756 milijonov evrov (1,5 odstotka BDP-ja), v letu 2022 naj bi znašali 683 milijonov evrov (1,3 odstotka BDP-ja) in v letu 2023 654 milijonov evrov (1,2 odstotka BDP-ja), navaja ministrstvo.

"Okrevanje gospodarstva je naša prioriteta. Potem ko je vlada z interventnimi ukrepi v času epidemije ohranila gospodarsko aktivnost in delovna mesta, kar je v nadaljevanju omogočilo razmeroma hitro okrevanje gospodarstva (za letos Urad RS za makroekonomske analize in razvoj napoveduje 6,1-odstotno gospodarsko rast), posebno pozornost v naslednjih dveh letih dajemo investicijam," so zapisali.

Investicije ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva

"V proračunih za leti 2022 in 2023 zato načrtujemo za več kot 2,2 milijarde evrov investicij. Fiskalni svet ocenjuje, da bi bilo smiselno dati prednost projektom, financiranim z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Na ministrstvu za finance zato poudarjamo, da se v letu 2022 krepijo predvsem programi, povezani z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Povečujejo se sredstva za okolje in okoljsko infrastrukturo, znanost, podjetništvo, promet in prometno infrastrukturo in podobno. Prav tako se za financiranje ukrepov, ki so vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, ustanavlja proračunski sklad. Vsa neporabljena sredstva na računu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto. V proračunski sklad se bodo vrnila tudi sredstva, za katera se bo ugotovilo, da so bila neupravičeno porabljena, in v primeru, če mejniki oziroma cilji ne bodo doseženi," so še zapisali.

Fiskalni svet ocenil proračuna za leti 2022 in 2023