V operiti smo priča Maríinemu rojstvu, smrti in njenemu vstajenju. María pa je predvsem poosebljena ženskost, ki kljub nenaklonjenemu okolju v sebi ostaja nepokvarjena, čista. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
V operiti smo priča Maríinemu rojstvu, smrti in njenemu vstajenju. María pa je predvsem poosebljena ženskost, ki kljub nenaklonjenemu okolju v sebi ostaja nepokvarjena, čista. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

V SNG-ju Opera in balet Ljubljana bo nocoj premierno izvedla balet Renata Zanelle po tango operi María de Buenos Aires Astorja Piazzolle. Umetniški vodja baletnega ansambla je v noviteti združil številčno ekipo ustvarjalcev in na odru povezal tako glasbo kot igro, petje in ples. Delo je režirala Yulia Kristoforova.

María de Buenos Aires, ki jo je skladatelj označil za "operito" oziroma manjše glasbeno delo, je bila prvo skupno delo Piazzolle z urugvajsko-argentinskim pesnikom Horaciem Ferrerom. Zamišljena je bila za radio, prvič pa so jo izvedli leta 1968 v Buenos Airesu in jo nato razširili na odrsko postavitev.

Svojo priredbo je Zanella označil za balet po operi, vendar je predstava po njegovih besedah več kot tango. Vsebuje elemente opere, baleta, koncerta, pri čemer si občinstvo lahko zamišlja kar koli, vendar ne tango. Ob postavljanju koreografije je razmišljal tudi o dotikih, odnosih in vezeh med ljudmi. Zgodba se sicer dotika tematik dežele, sveta, življenja in smrti. Ker je potrebovala usmeritev, jo je za oder postavila režiserka Kristoforova.

Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

Ferrer: "María je Buenos Aires in je tango"
Predstava vsebuje 17 skladb s prav toliko prizori, pri katerih so peti del besedila ohranili v španščini in govorjene dele prevedli v slovenščino. Libreto se po režiserkinih besedah dotika tudi religiozne tematike ter se spogleduje z Marijo Magdaleno in devico Marijo. Izhodišče ob razmišljanju ji je predstavljala usoda Marije Magdalene, ki je v krščanskem svetu dolgo veljala zgolj za grešnico.

Kot je režiserka povedala na nedavni predstavitvi, so zgodbo poskušali povedati na svoj način, lastno interpretacijo pa so gradili tudi skozi simbolne elemente in kostume, ki sta jih prispevali Alexandra Burgstaller in Anne Marie Legenstein. Scenografka je bila Vasilija Fišer.

Nuša Drašček in Sara Briški Cirman, ki jo marsikdo pozna kot Raiven, v predstavi upodobita Marío in Maríjino senco. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Nuša Drašček in Sara Briški Cirman, ki jo marsikdo pozna kot Raiven, v predstavi upodobita Marío in Maríjino senco. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

Glasbeno bo predstavo vodil Marko Hatlak, ki bo v spremljevalnem komornem orkestru nastopil tudi kot harmonikar. V glasbi je prepoznal različne glasbene vplive, od Broadwaya prek newyorškega džeza do sodobnih učinkov, s katerimi so poudarjene temačne plati tanga kot zvrsti, ki je nastala v revnejših predelih Buenos Airesa in v sebi združuje vse od revščine, bolečin, nasilja do smrti. "Vse to imamo tudi v predstavi," je povedal Zanella.

Vlogo Maríe sta prevzeli mezzosopranistki Nuška Drašček in Sara Briški Cirman. V plesnem delu bodo med drugim nastopili Tjaša Kmetec, Ana Klašnja in Kenta Yamamoto.

V ljubljansko opero prihaja Maria de Buenos Aires