Na okoljski konferenci o odpornosti gospodarskih projektov na podnebne spremembe

Svet je na poti k segrevanju globalne temperature ozračja, ki bo do konca stoletja presegla še dokaj varnih 1,5 stopinje Celzija, je ugotovitve Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) povzela Barbara Simonič z oddelka za podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor. Slovenija se segreva še hitreje; od leta 1961 do 2020 se je temperatura dvignila za dve stopinji. Ta proces se bo nadaljeval; do konca stoletja se bodo dvignile temperature, hkrati pa tudi količina padavin, kar bo zlasti v jesenskem in zimskem času vodilo k več poplavam.

Gre za spremembe, ki bodo izrazito vplivale na okolje, v katerem živimo in v katerem delujejo podjetja. Simoničeva je med drugim podjetjem priporočila, da naredijo ocene tveganj in načrtujejo ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe.

Med strateškimi dokumenti, ki jih ima na področju prilagajanja na podnebne spremembe Slovenija, je Simoničeva med drugim izpostavila strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam. Osnutek poročila o izvajanju okvira v obdobju 2016-2020 kaže na neuspeh pri izvajanju več ciljev - denimo pri povezovanju z lokalno in regionalno ravnjo in zasebnim sektorjem ter pri aktivnostih vzpostavitve rednega sodelovanja med raziskovalci in odločevalci. Eden večjih dosežkov je bilo povečanje sredstev za namene prilagajanja, največji neuspeh pa izostanek napredka pri pripravi kazalnika in ocen ranljivosti.

Da se mnoga podjetja premalo zavedajo tveganj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, je ocenil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti. Menil je, da moramo v gospodarskem modelu prihodnosti ekonomski in socialni podjetji odločneje dodati še okoljsko. Pri tem pa je pomembno doseči širok družbeni konsenz, pri čemer morajo sodelovati vlada, podjetja, nevladne organizacije, sindikati in drugi.

Trenutna vlada ima precej dobre odnose tako s sindikati kot z okoljskimi nevladnimi organizacijami. Ob trenutnem zavedanju, da nekaj ni optimalno, to predstavlja dobro osnovo za pogovore, je ocenil Cantarutti. Zavzel se je tudi za oblikovanje partnerstva za zeleno industrializacijo Slovenije; to bi po njegovih besedah vsaj na papirju lahko zaživelo do konca leta.

V Sloveniji je sicer po oceni Cantaruttija tudi že veliko podjetij, ki lahko pri zelenem prehodu predstavljajo primer dobre prakse. To so denimo družbe TPV Automotive, Jub, SH, Domel, Steklarna Hrastnik in Lek.

Glede prihodnosti je direktor GZS izpostavil prihajajoči "regulacijski cunami", s katerim bo EU v zakonodajo prenašala idejo zelenega prehoda. Zakonodaja mora biti jasna, pregledna, čim manj komplicirana in čim bolj predvidljiva, je dejal ob tem. Izogniti se moramo prereguliranosti. Zeleno gospodarstvo prihodnosti pa bo terjalo tudi ustrezne kadre; na GZS so se lotili oblikovanja napovedi, kakšni bodo poklicni profili prihodnosti.

Senka Šifkovič iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij pa je med drugim izpostavila problematiko umeščanja projektov v prostor. Menila je, da bi se morali osredotočiti ne le na vprašanje, ali nek projekt v okolju ne bo povzročil prevelike škode. Vprašati bi se morali, ali bo prispeval k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb.

Tudi pri projektih, ki zakonodajno niso zavezani k okoljski presoji, Šifkovičeva predlaga tako presojo skupaj z ocenami ranljivosti oz. izpostavljenosti podnebnim spremembam. To lahko pomembno vpliva na dolgoročno uspešnost projekta, podjetju olajša dostop do financiranja ter zagotovi večjo družbeno sprejemljivost.

Posvarila pa je še pred zanemarjanjem majhnih vplivov posamičnih projektov na podnebne spremembe oz. okolje. Veliko število takih projektov namreč pomeni tudi večji učinek. Tako kot smo vsi po malem prispevali k podnebnim spremembam, moramo vsi prispevati tudi k reševanju težave, je opozorila.

V sklopu konference so danes podelili še okoljske nagrade, popoldne pa se bodo posvetili vprašanju vpliva podnebnih sprememb na industrijo in vsakdanje življenje. Predstavili bodo tudi napredne podnebne in okoljske projekte v Sloveniji.