V Kanadi s Cankarjem

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 1. april 2022 / 11:06  

Na Tednu slovenske drame je včeraj potekala okrogla miza Brati Cankarja – Reading Cankar, nadaljevanje projekta Cankar Goes West – Cankar Gre na zahod, ki sta ga Prešernovo gledališče Kranj in gledališka skupina Crane Creations Theatre Company iz Kanade s prevodi sedmih dram Ivana Cankarja v angleški jezik predstavila lani. O novem Cankarjevem življenju v Kanadi sva se na daljavo pogovarjala z idejno pobudnico projekta in vodjo omenjenega gledališča, slovensko režiserko Andrejo Kovač.

Ko ste se leta 2012 preselili v Kanado in se kasneje tam vključili tudi na dodatni študij režije, ste imeli v kovčku tudi Cankarja?

Ja, Cankarja in še nekaj kovčkov knjig. (smeh) Pravzaprav so bile knjige večina moje prtljage pri selitvi v Kanado. Knjige mi predstavljajo vez s Slovenijo in slovenskim jezikom. Ob vsakem obisku nakupim nekaj knjig, prevedene knjige slovenskih avtorjev pa rada podarjam Kanadskim prijateljem.

Ko sem bila leta 2012 sprejeta na kanadsko verzijo AGRFT, je bilo to veliko presenečenje. Njihova akademija, ki se imenuje National Theatre School in se nahaja v Montrealu, sprejme le dva študenta režije vsaki dve leti. Avdicije imajo po vsej državi, ki je večja od celotne Evrope, prijavi se več kot tisoč kandidatov, tako da je bilo res presenečenje, da mi je uspelo.

Seveda sem vedno razmišljala, kako promovirati slovensko gledališče in dramatike, in v času študija sem pogosto kazala slike slovenskih predstav ostalim študentom in profesorjem, ki so bili vedno presunjeni nad kvaliteto slovenskih predstav.

Ste na Cankarja še posebej pomislili po tem, ko ste se pridružili Gledališki skupini Crane Creations Theatre Company in ste iskali kakšno primerno slovensko klasiko za uprizoritev?

Na Cankarja sem pomislila, ker sem med študijem obiskala veliko kanadsko gledališče, ki postavlja na oder predstave, napisane med leti 1850 in 1950. Seveda sem takoj pomislila, da bi bilo super videti Cankarja na njihovem odru, a ko sem začela iskati prevod njegovih dram v angleščino, jih ni bilo nikjer.

Crane Creations Theatre Company sem ustanovila nekaj let kasneje, leta 2015. Smo prvo profesionalno gledališče v mestu Mississauga, ki se nahaja med Torontom in Niagarskimi slapovi. Mesto je šesto največje v Kanadi, po številu prebivalcev je Mississauga večja kot Vancouver, saj ima več kot 800.000 prebivalcev. Biti prvo profesionalno gledališče je velika čast in odgovornost. Smo majhna ekipa, ki hitro raste, najbolj ponosni pa smo na dejstvo, da je naša ekipa sestavljena iz umetnikov iz različnih delov Kanade in sveta.

Je tudi presenečenje, da ni prevodov Cankarjevih dram v angleščino, prispevalo, da se povežete s Prešernovim gledališčem in se lotite projekta Cankar gre na zahod?

Absolutno. Takoj ko sem odkrila, da Cankarjeve drame niso bile prevedene, sem se obrnila na Prešernovo gledališče Kranj, ki se aktivno posveča razvoju in promociji slovenske dramatike. Mirjam Drnovšček in Marinka Poštrak sta takoj prepoznali ogromen pomen projekta in k njemu pristopili.

Zdaj je prevedenih vseh sedem njegovih dram, kako ste izbirali prevajalce in kako so se odzvali?

Od samega začetka smo iskali prevajalce, ki imajo dolgoletne izkušnje s prevajanjem in se posvečajo gledališču in literaturi. Razpis evropske komisije, ki podpira projekt, je zahteval, da je angleški jezik materni jezik prevajalcev, v nekaterih primerih, kot so Hlapci in Lepa Vida, pa so nam dovolili, da sta prevajalca (Tina Mahkota in Tom Priestly) delala v paru. Prevajali so še Michael Biggins ter Jason in Alenka Blake.

Vsi prevajalci so bili navdušeni nad povabilom. Zanimivo pa je bilo, da med tistimi, ki živijo izven Slovenije, Cankar nima enake teže, kot je prevod njegovih dram predstavljal na primer Tini Mahkota. Izven Slovenije tudi Slovenci, ki živijo po svetu, ne razumejo, kako zelo pomemben je Cankar za Slovence in Slovenijo, koliko je pripomogel k tvorbi narodne identitete in da ima vsako mesto ulico, ki se imenuje po njem. Naša naloga je, da njegov pomen predstavimo tudi izven Slovenije.

Med prevajanjem ste besedila tudi preizkušali na bralnih vajah, mar ne?

Res je. Dramsko delo je namenjeno odru, njegov cilj je, da ga govorijo igralci pred živo publiko. V angleško govorečih deželah pri postavljanju gledališkega dela na oder ni veliko svobode: tukaj se delo na oder postavi točno tako, kot je napisano, zato je bilo izjemno pomembno, da med procesom prevajanja slišimo, kako bo delo zvenelo iz ust igralcev.

Takoj ko so bili prevedeni prvi osnutki, je ekipa igralcev Crane Creations Theatre Company prebrala osnutek na glas, igralci po podajali predloge, kako izboljšati govorljivost in vtise o osebah in besedilu, ki so pomagali uredniku zbirke pri navodilih prevajalcem.

Pri nas so gledališča večinoma financirana od države ali občin. Kako deluje gledališki sistem v Kanadi, so gledališke skupine prepuščene trgu? Ali lahko tvegajo z neznanim Slovencem Ivanom Cankarjem? Ne glede na to, da se ga drži oznaka neodkritega Ibsna vzhoda, se publika verjetno odzove drugače vabilu k ogledu Hamleta, kot bi se ob Beautiful Vidi?

Gledališča v Kanadi so financirana iz treh različnih virov: vladnih virov (države, province in mesta), zasebnih virov (razpisi fundacij, sponzorji, donacije) in prodaje (vstopnice za predstave, delavnice, gledališki listi, pijača in prigrizki v odmoru, najemnina od oddaje prostora drugim producentom). Vladna sredstva niso stalna, vsa gledališča se morajo vsako leto prijavljati na razpise – projektne in operativne. Operativna sredstva so zelo zelo redka, jaz sem zelo ponosna, da mi je uspelo naše gledališče uvrstiti na seznam dobitnikov operativnih sredstev. Vladni razpisi predstavljajo v povprečju okoli 28 odstotkov dohodka, kar pomeni, da morajo gledališča ostalo zaslužiti s prodajo in zasebnimi sredstvi. Rezultat tega sistema je zelo komercialno gledališče, kjer ima avtor, kot je Cankar, zelo zelo malo možnosti, da je uprizorjen.

Kako lahko poteka promocija Cankarja v taki situaciji ... kaj je tisto, kar bi po sto letih lahko 'prodajalo' Cankarjeve drame? V Sloveniji je Cankar vezan na specifičen politično-socialni okvir, ki se ga že zgodaj naučimo v šolskem sistemu. Kako pa to kulturno različnost prevesti v Kanado in druge anglosaške dežele? Cankarjeva besedila zahtevajo tudi kontekst, ki ga Slovenci za razliko od drugih vendarle imamo.

Promocija avtorja iz majhne države, kot je Slovenija, je še posebej zahtevna v zadnjih letih, saj je v tujini trenutno veliko poudarka na dekolonizaciji. Ne glede na to, da smo tudi Slovenci vedno živeli pod tujimi gospodarji, smo v očeh sveta tudi mi beli Evropejci in tako avtomatsko kolonizatorji. V svetu so tako v ospredju avtorji izven Evrope, še posebej iz afriških držav, latinske Amerike in Azije.

Dodaten problem pri Cankarju je dejstvo, da naš narod zaradi majhnega števila nima velike kupne moči. Če gledališče na primer uprizori kitajskega avtorja, ima na milijone potencialne publike. Avtorji iz majhnih držav so tako tržno manj zanimivi.

Cankarja predstavljamo kot alternativo Ibsnu in Čehovu, in ga promoviramo kot avtorja, ki je manj znan in zato zasluži pozornost. V severni Ameriki se je kar prijel vzdevek vzhodnoevropski Ibsen.

Kar se tiče konteksta, je to zelo zanimivo vprašanje v angleško govorečih deželah. V Sloveniji ima na primer ideal služenja negativno konotacijo. Cankar kritizira dejstvo, da smo Slovenci hlapci. V angleško govorečem svetu ima ideja služenja (biti v službi, biti na uslugo, služiti nečemu ali nekomu) izjemno pozitivno konotacijo. Tukaj politiki služijo ljudstvu, uslužbenci služijo korporaciji in vsi so zelo ponosni na služnost, saj se zavedajo, da s svojim delom gradijo nekaj večjega, kar ima širšo korist. Pri prevodu Cankarja, ki se pogosto ukvarja s kritiko služenja, postane kontekst prevoda zahtevnejši, kako prikazati izkoriščanje namesto služnosti.

Tako je bilo na primer veliko debate glede verjetno najbolj znanega Cankarjevega stavka »Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje«, ki bi v direktnem prevodu lahko zvenel »Servants! Born to serve, raised to serve, made to serve«, a bi v tem primeru v angleškem jeziku predstavljal povsem nevtralno dejstvo namesto emocionalno nabitega pomena v slovenskem stavku. Zato smo se odločili ta stavek prevesti kot »Lackeys! Born to lack, raised to lack, made to lack« kot besedno igro na angleško besedo lackey (lakaj, slabšalna konotacija za služabnika). Beseda hlapec bi lahko bila prevedena kot serf, kar pomeni zelo konkretno funkcijo v fevdalnem sistemu, a ta beseda ima spet le direkten pomen, in ne omogoča besedne igre z glagolom.

Skratka, tole je en primer težav, s katerimi se soočamo pri prevodu, verjetno vam lahko povem še za nekaj ur anekdot. (smeh)

Kako gre prodaja prevodov?

Knjige so na voljo tudi na Amazonu, v tiskani in digitalni obliki po zelo dostopnih cenah. Za knjige se zanimajo predvsem Slovenci po svetu ter ljudje, ki se ukvarjajo z gledališčem, seveda pa vabimo tudi slovenske bralce, da jih uvrstijo v svojo zbirko ter mogoče podarijo sorodnikom in prijateljem iz tujine.