Pregled - svet, 12. 10. (četrtek)

TEL AVIV - Izrael ne bo dovolil oskrbe območja Gaze z vodo, hrano, elektriko in gorivom niti dobave humanitarne pomoči, dokler palestinsko islamistično gibanje Hamas ne bo izpustilo talcev, ki jih je zajelo ob napadu na izraelsko ozemlje, je sporočil izraelski minister za energijo Izrael Kac. Izrael medtem nadaljuje raketno obstreljevanje območja Gaze, Hamas je v odgovor izstrelil rakete nad Tel Aviv. Izraelska vojska se pripravlja tudi na kopensko ofenzivo na območje Gaze, če se bo politično vodstvo za to odločilo, je sporočil tiskovni predstavnik izraelskih oboroženih sil Ričard Heht. Dodal je, da odločitev o tem še ni bila sprejeta. Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi pa je priznal napake in pomanjkljivosti v odzivu izraelskih sil na sobotni napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Medtem še narašča število žrtev. Število mrtvih v napadih Hamasa je v Izraelu doseglo 1300, medtem ko zdravstvene oblasti iz oblegane Gaze poročajo o 1417 mrtvih.

RAMALA - Palestinski predsednik Mahmud Abas je v prvi javni izjavi od začetka sedanje vojne med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas pozval k takojšnjemu končanju agresije na palestinski narod. Kot v nasprotju z moralo, vero in mednarodnim pravom pa je zavrnil ubijanje ali zlorabe civilistov na obeh straneh.

BRUSELJ - Članice zveze Nato so na zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju izrazile solidarnost z Izraelom po sobotnih napadih palestinskega gibanja Hamas. Izrael ima po njihovem mnenju pravico do obrambe, ki pa naj bo sorazmerna. Izraelski obrambni minister Joav Galant je ob tem kolegom iz članic Nata zagotovil, da je Izrael enoten.

TEL AVIV - Izraelski parlament je s 66 glasovi za in štirimi proti potrdil krizno vlado narodne enotnosti, o kateri sta se v sredo dogovorila izraelski premier Benjamin Netanjahu in opozicijski voditelj Beni Ganc. Ganc je danes skupaj s še štirimi člani njegove stranke Nacionalne enotnosti zaprisegel kot minister. Vsi so sicer ministri brez resorja. Drugi opozicijski vodja Jair Lapid je medtem sporočil, da se ne bo pridružil krizni vladi narodne enotnosti.

NEW YORK/GAZA - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v luči izraelske blokade v sredo pozval k neoviranemu dostopu humanitarne pomoči na območje Gaze, kjer se je število razseljenih povzpelo na 338.000. Izraelsko obstreljevanje je terjalo tudi nove smrtne žrtve, ki so jih doslej našteli že več kot 1200. Prav toliko je bilo ubitih v napadu Hamasa na Izrael.

TEL AVIV/WASHINGTON - ZDA bodo vedno stale ob strani Izraelu, je na obisku poudaril ameriški državni sekretar Antony Blinken in obljubil, da bodo izpolnili vse zahteve Izraela po vojaški pomoči. Kdor želi mir in pravico, mora obsoditi Hamasovo vladavino terorja, je dejal in dodal, da imajo tudi Palestinci legitimne težnje, ki pa jih Hamas ne zastopa. State Department je medtem v sredo zvišal stopnjo nevarnosti za potovanje v Izrael in državljanom svetoval, naj pred odločitvijo za pot dobro premislijo.

LONDON/PARIZ/BERLIN/DUNAJ - Odkar so pripadniki palestinskega gibanja Hamas v soboto izvedli napad na Izrael je v nekaterih državah naraslo število antisemitskih dejanj. V Veliki Britaniji so jih zabeležili skoraj 90, v Franciji pa več kot sto, pri čemer so aretirali tudi več ljudi. Nemčija bo prepovedala dejavnosti palestinskega gibanja Hamas in palestinske solidarnostne mreže Samidoun v državi, je v bundestagu napovedal nemški kancler Olaf Scholz. Na Dunaju je medtem v sredo kljub prepovedi potekal shod v podporo Palestini.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden je v sredo pozval Izrael, naj v odzivu na napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas spoštuje vojno pravo. Na srečanju s predstavniki judovske skupnosti v ZDA je dejal, da je tudi izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju povedal, da je pomembno, da Izrael ob vsej jezi in razočaranju deluje v skladu s pravili.

LONDON/PARIZ/BERLIN/DUNAJ - Številne države tudi nadaljujejo evakuacije svojih državljanov iz Izraela po napadu gibanja Hamas. Med njimi Avstrija, Francija, Litva, Velika Britanija in Nemčija.

BIŠKEK - Ruski predsednik Vladimir Putin je prispel na obisk v Kirgizistan, kar je njegova prva pot v tujino, potem ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC) marca izdalo nalog za njegovo prijetje. V srednjeazijski nekdanji sovjetski republiki bo Putin ostal predvidoma do petka in se med drugim udeležil vrha Skupnosti neodvisnih držav (SND).

BRUSELJ - Zveza Nato je po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga v zadnjih tednih na Kosovo poslala več sto dodatnih vojakov, povečala pa je tudi število patrulj na severu te države, kjer so se konec septembra znova zaostrile razmere. Glavno sporočilo je, da se morata Priština in Beograd vzdržati dejanj, ki bi še bolj zaostrila razmere, in hujskaške retorike.

ODESA/VORONEŽ - Rusija je ponoči znova napadla ukrajinsko črnomorsko pristanišče Odesa in pristanišča na Donavi. Pri tem naj bi na bližnje romunsko ozemlje padel še en brezpilotni letalnik. Ukrajinska obramba je sicer ponoči nad celotno Ukrajino sestrelila 28 od skupno 33 dronov. Medtem so v ruskem Belgorodu razbitine drona ubile tri ljudi, med njimi otroka.

NEW YORK - Ameriški zvezni tožilci so dopolnili obtožnico proti demokratskemu senatorju iz New Jerseyja Bobu Menendezu, ki mu očita korupcijo. Sedaj ga obtožujejo še, da je v času vodenja senatnega odbora za mednarodne odnose deloval kot neprijavljeni agent tuje vlade - Egipta.

RIM - Sodišče je italijanskega novinarja in pisatelja Roberta Saviana obsodilo na plačilo globe v višini tisoč evrov zaradi razžalitve predsednice vlade Giorgie Meloni. Sodišče se je tako zadovoljilo s simbolično kaznijo, medtem ko je tožilec zahteval denarno kazen v višini 10.000, odvetniki Meloni pa odškodnino v višini 75.000 evrov.

BRUSELJ - Tunizija je Evropski uniji vrnila 60 milijonov evrov proračunske podpore, ki jo je Evropska komisija v začetku oktobra izplačala tunizijski centralni banki, je sporočil tunizijski predsednik Kais Saied. Dodal je, da so se za vračilo denarja odločili, ker takšen način ne spoštuje njihovega dostojanstva. Tiskovna predstavnica Evropske komisije je poudarila, da teh 60 milijonov ni povezanih z julija podpisanim memorandumom s Tunizijo, ki med drugim vključuje sodelovanje na področju upravljanja migracij. Strani tako nadaljujeta izvajanje memoranduma.

VARŠAVA/PRAGA/DUNAJ - Poljska, Češka in Avstrija so sporočile, da bodo zaradi zajezitve nezakonitih migracij do 2. novembra podaljšale začasni nadzor na svojih mejah s Slovaško. Nadzor so države, sprva za deset dni uvedle 4. oktobra, sedaj pa so vse napovedale podaljšanje.