Foto: AP
Foto: AP

Kako je ta zakon spremenil delovanje medijev? "Zakon je delovanje medijev zelo spremenil. Z njim so v Rusiji uvedli skoraj popolno cenzuro. Neodvisnih, do Kremlja kritičnih medijev je ostalo le še nekaj. Med njimi je časopis Nova gazeta, ki ga je ustanovil lanski Nobelov nagrajenec za mir, Dmitrij Muratov," poroča Jeseničnik.

"Nova gazeta se je zaradi zakona, ki določa visoke kazni za širjenje domnevno lažnih informacij o delovanju ruske vojske, govorim o 15-letni zaporni kazni, odločila, da o vojaški operaciji v Ukrajini, ruski in tuji novinarji izrazov "invazija", "napad" ali "napoved vojne" ne smemo uporabljati, o vojaški operaciji ne bo poročala. Poročala bo o njenih posledicah, sankcijah Zahoda, beguncih, protestih."

Vlasta Jeseničnik se znova javlja iz Moskve. Foto: Radio Koper
Vlasta Jeseničnik se znova javlja iz Moskve. Foto: Radio Koper

"Približno 150 ruskih in tujih novinarjev je zaradi novega zakona zapustilo državo. Veliko jih je odšlo v Gruzijo, nekateri v zahodne države. Prejšnji teden sta zaradi omejitev, ki jih je uvedla Agencija za nadzor komunikacij Roskomnadzor, prenehala delovati neodvisni radio Eho Moskve in neodvisna televizija Dožd, včeraj tudi Radio Svoboda v Rusiji."

"Ruski državljani, ki zdaj informacije dobivajo predvsem iz državnih medijev, državnih televizij, ki so pod popolnim nadzorom Kremlja, tega, kaj se v resnici dogaja v Ukrajini, ne vedo. Moskva je onemogočila delovanje Facebooka in Twitterja, zato zdaj številni skušajo dostopati do informacij o Ukrajini na družbenem omrežju Telegram."

Sicer pa so v skladu z novim zakonom o širjenju domnevnih lažnih informacij o ruski vojski in diskreditaciji ruskih oboroženih sil že denarno kaznovali več ljudi, ki so v zadnjih dneh protestirali proti vojaški operaciji. Po poročanju agencije RIA so kaznovali ljudi, ki so nosili plakate z napisom "NE VOJNI".

Foto: AP
Foto: AP

Ob vojni še informacijsko-propagandna vojna

Ob ruskem napadu na Ukrajino (torej) poteka tudi informacijsko-propagandna vojna med sosedama, pa tudi med Moskvo in Zahodom. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni in ali je cenzura tudi blokada ruske državne televizije RT in medijskega portala Sputnik v Evropski uniji?

O tem se je Rok Valenčič z Radia Slovenija pogovarjal s profesorjem za medijske politike in regulacijo na fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.

Kot je odgovoril Miloslavljević na vprašanje, kako v tej rusko-ukrajinski informacijski vojni dobiti verodostojne podatke, je to "zelo težko". "V Rusiji imamo opravka s praktično popolno informacijsko blokado, na drugi, ukrajinski strani pa imamo vedno znova težave s preverjanjem avtentičnosti najrazličnejših posnetkov in trditev," je povedal.

Foto: AP
Foto: AP

V vojnih razmerah so zelo zabrisane ločnice med medijskim poročanjem in propagando. Zdi se, da to medijsko vojno za zdaj dobiva Ukrajina: "Vsekakor je Ukrajina pri tem svojem načinu komuniciranja izredno spretna in tudi bistveno spretnejša kot Rusija. Rusija se tu vede kot stara Rusija, carska Rusija, sovjetska Rusija."

Evropska federacija novinarjev zaskrbljena zaradi blokade

V Evropski federaciji novinarjev so zaradi blokade ruskih medijskih hiš RT in Sputnik v Evropski uniji izrazili zaskrbljenost, ker je to kršitev pravice do svobode govora.

Julija Kulčítska je Rusinja, ki živi v Sloveniji in ki v strahu spremlja dogodke v Ukrajini. Kot pravi, je proti zatemnitvi ruskih medijev na Zahodu.

"Ugotovila sem, da so vsi ruski mediji v Sloveniji zatemnjeni, do njih nimam dostopa. Tudi do neodvisnih ne. Nisem prepričana, da je zatemnitev ruskih medijev pametna poteza. Ljudje znamo presoditi, kaj je propaganda in kaj ni ter si ustvariti svoje mnenje," je povedala.

Evropski model regulacije medijev po besedah Milosavljevića delovanja spornih medijev ne prepoveduje v celoti, ampak le določene vsebine. V našem primeru pa so razmere ekstremne, saj gre za vojno, v katero nista vpleteni le Rusija in Ukrajina, konča sogovornik.

Evakuacija ukrajinskih civilistov vendarle stekla, iz države zbežalo že več kot 2 milijona ljudi