Družba Slovenski državni gozdovi gospodari z vsemi gozdovi v državni lasti, ki pa predstavljajo le petino vseh gozdov v državi. Foto: BoBo
Družba Slovenski državni gozdovi gospodari z vsemi gozdovi v državni lasti, ki pa predstavljajo le petino vseh gozdov v državi. Foto: BoBo

Nujna skupna seja odborov DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za finance je potekala na zahtevo poslancev SDS-a, ki menijo, da glede delovanja družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) obstaja več odprtih vprašanj.

Zanimalo jih je, kaj se je spremenilo od prenosa upravljanja SiDG na Slovenski državni holding (SDH), je v imenu predlagateljev dejal poslanec SDS-a Tomaž Lisec. Obenem je opozoril na anonimna pisma o nevzdržnih razmerah v SiDG-ju, med drugim naj bi prihajalo do odpuščanj. V SDS-u so zato želeli pojasnila o tem, zakaj je prišlo do odpuščanj in ali jih bo še več sledilo. Lisca je prav tako zanimalo, kaj se trenutno dogaja s poslovno stavbo Marof v Kočevju, kjer ima SiDG svoj sedež, in hčerinskim podjetjem Snežnik.

Nadalje so želeli pojasnila glede dogajanja okoli velike tatvine lesa iz državnih gozdov, ki se je zgodila leta 2018. SiDG naj bi namreč, kot oškodovanec in zasebni tožilec, izvedla umik zahteve za preiskavo zoper osumljence.

Debeljak: Uvajamo standarde korporacijskega upravljanja

Skupna seja odbora za finance in odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Foto: DZ/Matija Sušnik
Skupna seja odbora za finance in odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Foto: DZ/Matija Sušnik

Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Žiga Debeljak je pojasnil, da so nemudoma po uveljavitvi novele zakona o SDH-ju, ki je bila podlaga za prenos SiDG-ja pod okrilje holdinga, začeli uveljavljati vse mehanizme korporativnega upravljanja, ki jih uveljavljajo v vseh družbah, ki jih upravljajo. Med drugim so prilagodili ustanovitveni akt, hkrati spremenili kompetenčno sestavo nadzornega sveta in vpeljali mehanizme načrtovanja. Prav tako se redno sestajajo s predstavniki družbe in nadzornega sveta SiDG-ja, sodelujejo pa tudi pri oblikovanju nove strategije poslovanja, je dejal.

Video: Posnetek skupne seje dveh odborov

26. nujna seja Odbora za finance in 19. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Matjašič: Možnost za pozitiven rezultat je bila minimalna

Glavni direktor SiDG-ja Marko Matjašič je glede odpuščanj pojasnil, da so ta pri tako velikih družbah vedno prisotna. Samo število zaposlenih se v zadnjem letu po njegovih besedah ni bistveno zmanjšalo, 31. decembra 2022 je SiDG imel 378 sodelavcev, na zadnji dan avgusta letos pa 372. Večjih odpuščanj ne načrtujejo, saj je dela trenutno dovolj za vse, je zagotovil.

Marko Matjašič je v spodnji vrsti na levi strani. Foto: DZ/Matija Sušnik
Marko Matjašič je v spodnji vrsti na levi strani. Foto: DZ/Matija Sušnik

Glede sedeža SiDG-ja je Matjašič poudaril, da je bilo poslovodstvo seznanjeno s posameznimi selitvami zato, ker stavba Marof, ki je bila kupljena v letu 2021, preprosto ni primerna za delo zaposlenih. Glavni problem, ki se je pri tem pojavil, je pomanjkanje finančnih sredstev za obnovo poslovne stavbe. "Za nakup in obnovo stavbe je bilo načrtovanih 2,5 milijona evrov sredstev, medtem ko so potem poznejše analize pokazale, da bi celoten strošek znašal skoraj pet milijonov evrov," je dejal.

Kar se tiče podjetja Snežnik, je Matjašič pojasnil, da ima to že dolga leta izgubo, novo vodstvo pa se intenzivno ukvarja z reševanjem podjetja. Pripravili so tudi program, ki bo podjetju dolgoročno zagotovil preživetje.

Glede velike tatvine iz leta 2018 je bilo po Matjašičevih pojasnilih več argumentov za umik zahteve za preiskavo. Glavni argument je bil ta, da je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper štiri osumljence in v nadaljevanju niso bili najdeni novi dokazi, ki bi vodili v to, da bi bila preiskava uspešna.

"Po dogovoru z odvetniško pisarno in pa z lastno pravno službo smo se odločili, da je smotrno, da se zahteva za preiskavo umakne, ker je možnost za pozitiven rezultat minimalna," je pojasnil Matjašič in dodal, da zadeva zoper enega osumljenca sicer še teče.

Kaj so sklenili člani odborov

Poslanci so na glasovanju podprli sklepe, ki so jih ob sklicu seje predlagali v SDS-u. Člani odborov so tako pozvali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj naloži inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo nalogo temeljitega inšpekcijskega nadzora v predmetni kraji gozdno lesnih sortimentov.

Odbora sta obenem pozvala vlado, da zoper odgovorno osebo družbe SiDG sproži kazenski in odškodninski postopek zaradi opustitve dolžnega ravnanja v povezavi z naklepno opustitvijo zahteve za preiskavo in odstopa od kazenskega pregona v predmetni kazenski zadevi.

Sorodna novica So v ozadju menjav Oražma in Ficka tatvine lesa v državnih gozdovih?

Od ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti člani odborov zahtevajo, da naloži inšpektoratu za delo nalogo temeljitega nadzora reorganizacije SiDG-ja. Ob tem odbora od inšpektorata pričakujeta, da bo posebno pozornost posvetil procesu odpovedi delovnih razmerij.

Predlagane sklepe so podprli v opozicijskih poslanskih skupinah SDS-a in NSi-ja ter v koalicijskem SD-ju. Kot je pojasnil poslanec SD-ja Predrag Baković, je prav, da se odkrijejo morebitne nepravilnosti in da odgovorni za to odgovarjajo. S tem se je strinjal tudi Lisec.

Predlagane sklepe so podprli tudi v Levici, kjer po besedah poslanke Tatjane Greif že več let opozarjajo, da se z zaposlenimi na SiDG-ju ravna slabo, glede kraje lesa pa da se ukrepa premalo.