Pregled - svet, 8. 4. (ponedeljek)

Ljubljana, 8. aprila - Pregled dogodkov v svetu v ponedeljek, 8. aprila.

HAAG - Nikaragva je pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) predstavila svoja stališča v postopku proti Nemčiji. Berlinu je očitala, da z dobavo orožja Izraelu pomaga pri genocidu v Gazi, nemško dobavo humanitarne pomoči Palestincem ob istočasnem oboroževanju Izraela pa je označila kot patetično. Berlin bo pred sodniki na kritike odgovarjal v torek. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Berlinu je že vnaprej zavrnil obtožbe.

GAZA - Več tisoč razseljenih Palestincev se je vrnilo na svoje domove v mestu Han Junis na jugu Gaze, potem ko so se izraelske sile v nedeljo začele umikati z juga enklave. Umik vojakov sicer ne pomeni konca vojne v Gazi, temveč je le del priprav na prihodnje misije vojske, vključno s kopensko z ofenzivo v Rafi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je datum za izraelsko vojaško operacijo v Rafi določen.

KIJEV - Če ameriški kongres ne odobri vojaške pomoči, bo Ukrajina izgubila vojno, je v nedeljo opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V luči novega smrtonosnega napada na Harkov pa je znova poudaril potrebo po nujni okrepitvi zračne obrambe na severovzhodu države.

ZAPOROŽJE - Jedrska elektrarna v ukrajinskem Zaporožju je bila v nedeljo tarča napada z droni, ki ga je potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Šlo je za večji incident, je posvarila in dodala, da jedrska varnost ni ogrožena. Rusija je za napad okrivila Ukrajino, ki vpletenost zanika. V novih ruskih napadih v regiji Zaporožje so bili medtem ubiti trije ljudje.

NEW YORK - Varnostni svet je razpravljal o palestinski prošnji za sprejem v ZN, ki jo je 3. aprila posredoval predsednik generalne skupščine ZN Dennis Francisa. Strinjali so se, da bo zadevo obravnaval stalni odbor Varnostnega sveta ZN za sprejem novih članic. Ni jasno, kdaj bo sprejeta morebitna odločitev. O prošnji Palestine so sicer govorili tudi predstavniki številnih držav med razpravo Generalne skupščine ZN o kitajskem in ruskem vetu na resolucijo o Gazi 22. marca.

BRUSELJ - Vojaške sile pomorske operacije Evropske unije Aspides v Rdečem morju so od konca februarja, ko je misija začela delovati, odvrnile 11 napadov jemenskih uporniških hutijevcev, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. V zadnjih dveh mesecih so tudi spremljale in ščitile 68 plovil v regiji.

KAIRO - Več medijev je ob sklicevanju na egiptovske oblasti poročalo, da je bil na pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi pri več spornih točkah dosežen bistven napredek. Predstavnik Hamasa je medtem napredek v pogajanjih zanikal, izraelska stran pa je sporočila, da dogovora še ni na obzorju. Pogovori naj bi se sicer nadaljevali v naslednjih dveh dneh.

MOSKVA/ASTANA - Rusija in Kazahstan se še naprej spopadata z obsežnimi poplavami, zaradi katerih se obetajo nove evakuacije prebivalstva. Kot so sporočile pristojne oblasti, je v jugozahodni Rusiji poplavljenih več kot 10.000 stanovanjskih objektov, medtem ko se na naravno nesrečo brez primere pripravlja pol milijona prebivalcev Orenburga. Vode so narasle v porečju Urala, Volge in zahodne Sibirije. Posebej hudo je bilo v mestu Orsk, potem ko je popustil jez nedaleč od rusko-kazahstanske meje. Izredne razmere so razglasili tudi v regijah Kurgan in Tjumen v zahodni Sibiriji ob meji s Kazahstanom, oblasti pa so prebivalce pozvale k evakuaciji. V regiji Kurgan naj bi tudi utonil moški.

VATIKAN - Vatikan je objavil nov dokument, v katerem med drugim nadomestno materinstvo, splav in teorijo spola obsoja kot hudo kršitev človekovega dostojanstva. Splav enači z odrekanjem človeškega dostojanstva najbolj ranljivim, nadomestno materinstvo pa opisuje kot dejavnost, ki temelji na izkoriščanju materialne stiske matere. Sveti sedež opozarja na dvoumje, ki ga predstavlja stališče tistih, ki dajejo prednost dostojanstvu osebe namesto človekovemu dostojanstvu.

BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je na sedežu zavezništva sestal s predsedujočim predsedstvu Bosne in Hercegovine Denisom Bećirovićem. Razpravljala sta predvsem o vprašanjih regionalne varnosti in nadaljnjem partnerstvu države z Natom. Ob tem je Stoltenberg izjavil, da je Nato pripravljen okrepiti sodelovanje z BiH.

VARŠAVA - Na poljskih lokalnih volitvah je v nedeljo glede na vzporedne volitve največ glasov osvojila opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS). Kljub temu pa bo vladajoča koalicija pod vodstvom premierja Donalda Tuska verjetno slavila v večini od 16 poljskih regij. Dokončni izidi volitev bodo znani v sredo.

BEOGRAD - Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je med sobotnim gostovanjem na srbski televiziji Informer zavzel za ponovno uvedbo smrtne kazni. K temu je pozval po umoru dveletne deklice Danke iz Bora, katere trupla še vedno niso našli. Za ponovno uvedbo smrtne kazni se je Vučić zavzemal že lani.

WASHINGTON - Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je izrazil stališče, da bi zvezne države same morale odločati o pravici do umetne prekinitve nosečnosti. S tem je kandidat republikancev zavrnil urejanje tega vprašanja na ravni celotnih ZDA. Demokratski predsednik ZDA Joe Biden je v odzivu ocenil, da skuša Trump odpraviti škodo, ki jo je povzročil glede splava, češ da je z imenovanjem konservativnih vrhovnih sodnikov dosegel razveljavitev sodbe v primeru Roe proti Wade.

MAPUTO - V brodolomu pred obalo severnega Mozambika je umrlo 97 ljudi, so v nedeljo sporočile lokalne oblasti. Na prenatrpani predelani ribiški ladji je 130 ljudi poskušalo prebegniti s celine v paniki, ki so jo po navedbah pristojnih zakrivile dezinformacije o širjenju kolere. Ladja je prevažala preveliko število ljudi, v posledičnem brodolomu pa so umrli tudi številni otroci.

BERLIN - Sindikati in upravljalci letališč v Nemčiji so se dogovorili za zvišanje plač varnostnega osebja in s tem ustavili stavkovni val. Sporazum predvideva zvišanje plač v razponu med 13,1 in 15,1 odstotka, in sicer v treh fazah v 15 mesecih, zavezujoč pa je za okoli 25.000 zaposlenih. Podpisana kolektivna pogodba bo v veljavi do marca 2025.

BOLOGNA - Začel se je 61. mednarodni sejem knjig za otroke in mladino. Direktorica sejma Elena Pasoli je med drugim povedala, da se letošnje izdaje udeležuje 1500 razstavljavcev iz 100 držav, med njimi je 40 držav prisotnih prvič.

set/vr/akt/vb/msc/spo/rpe/tib/mrn/kb/set
© STA, 2024