Nedelja, 14. 4. 2024, 10.39
2 tedna, 1 dan
Volitve na Hrvaškem: se bo HDZ obdržala na oblasti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,88
Zoran Milanović in Andrej Plenković, glavna rivala na prihajajočih volitvah na Hrvaškem
Na Hrvaškem bodo v sredo potekale parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih anketah in ocenah se relativna zmaga nasmiha vladajoči HDZ, ki pa bi zaradi manjšega števila poslanskih mandatov lahko imela velike težave pri oblikovanju saborske večine.
HDZ bi v saboru glede na ocene, ki jih je v sredo objavila hrvaška javna radiotelevizija HRT na podlagi javnomnenjske raziskave, dobila 60 mandatov. To je šest manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko so imeli najboljši volilni rezultat po letu 1995, navaja STA.
Hrvaški volivci sicer volijo 151 poslancev v desetih volilnih enotah, po 14 v vsaki volilni enoti. Še tri poslance prispeva hrvaška diaspora v posebni volilni enoti, prav tako v svoji volilni enoti osem poslancev volijo narodne manjšine.
Največja opozicijska stranka SDP s koalicijskimi partnerji naj bi po ocenah omenjene raziskave dobila 44 mandatov ali tri več kot pred štirimi leti. Desno Domovinsko gibanje bi osvojilo 14 mandatov, konservativni Most s partnerji in zeleno-levi Zmoremo! pa po devet.
Z dvema poslanskima mandatoma bi po ocenah HRT, ki je opozorila na možnost velikih statističnih napak v anketi, v sabor prišli tudi Istrski demokratski sabor (IDS), Fokus z enim mandatom in predsednik medžimurske županije Matija Posavec.
Predsednik države želi biti predsednik vlade
Predvolilna kampanja se je letos začela v znamenju napovedi predsednika države Zorana Milanovića, da bo kandidat stranke SDP za položaj premierja in da pri tem ne bo odstopil s predsedniškega položaja. Svoje odločitve ni spremenil niti po tem, ko je hrvaško ustavno sodišče opozorilo, da ne more sodelovati na volitvah, ne da bi pred tem odstopil.
Lika Plenkovića in Milanovića na letošnjem pustnem karnevalu pri Splitu
Prvotno navdušenje levega volilnega telesa nad Milanovićevo napovedjo, ki je povzročila skok priljubljenosti SDP, se je kmalu umirilo. To se je poznalo v rahlem padcu podpore SDP, ki pa je še vedno ohranila nekaj odstotkov podpore več kot pred razpisom volitev v marcu, pa tudi v tem, da so vsaj malo pozornosti dobili volilni programi in obljube strank, še navaja STA.
Sestava vlade težavna tako za HDZ kot SDP
Po mnenju analitikov bo relativni zmagovalec kljub temu, da je volilna tekma zaradi sodelovanja Milanovića postala nepredvidljivejša, na koncu vseeno HDZ. Vprašanje je le, ali bo lahko prišel do večine v saboru, za katero potrebuje 76 poslancev.
Ker je HDZ šibkejši kot pred štirimi leti in bo po trenutnih ocenah dobil manj poslanskih mandatov, bo za saborsko večino moral v koalicijo tudi s katero od desnih strank – Mostom ali Domovinskim gibanjem. Svetovnonazorsko sta obe bližje HDZ, vendar imata skupne negativne izkušnje s poskusi dosedanjega sodelovanja. Če bi stopili v koalicijo s SDP, pa bi takšna koalicija po ocenah analitikov hitro razpadla zaradi velikih ideoloških razlik.
S podobno težavo kot HDZ se sooča tudi SDP. Tudi ta bi za saborsko večino najverjetneje potrebovala katero od desnih strank, kar pa bi lahko pomenilo, da bo izgubila Zmoremo!, saj je koordinatorka stranke Sandra Benčić zadnje dni napovedala, da jih v koaliciji, v kateri bo tudi desna stranka, ne bo.
