Pripadniki UNFICYP-a med raztovarjanjem humanitarne pomoči v tamponski coni na Cipru februarja letos. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Pripadniki UNFICYP-a med raztovarjanjem humanitarne pomoči v tamponski coni na Cipru februarja letos. Fotografija je simbolična. Foto: EPA

Napad na pripadnike mirovnih sil ZN-a naj bi se zgodil po tem, ko so ti poskušali preprečiti gradnjo ceste v tamponski coni, ki je pod njihovim nadzorom. Buldožerji ciprskih Turkov so premaknili tovornjake ZN-a, cementne stebre in bodečo žico v tamponski coni.

Pripadniki turške vojske in policije so pripadnike ZN-a skušali potisniti stran od dogajanja, pri čemer se je zgodil fizični obračun.

Incident je izbruhnil na območju, znanem kot sektor 4, ki ga nadzoruje vojaški kontingent iz Slovaške, okrepljen z britanskimi pripadniki.

Tiskovni predstavnik UNFICYP-a je sporočil, da so bili resno ranjeni in hospitalizirani trije pripadniki. V incidentu strelno orožje sicer ni bilo uporabljeno.

Ciper, EU in ZDA obsojajo incident

Vlada večinsko grške in mednarodno priznane Republike Ciper na jugu otoka je obsodila "organizirane incidente, ki so jih povzročile turške okupacijske sile, in nesprejemljiv napad na britanske in slovaške pripadnike mirovnih sil ZN-a". Obsodbi so se pridružili tudi Združeno kraljestvo, ZDA in EU.

EU je ciprske Turke pozval k spoštovanju pooblastil misije ZN-a v tamponski coni, nedovoljena gradbena dela na območju pa je označila za kršitev statusa quo, ki vodi v zaostrovanje razmer. Tudi misija UNFICYP je turško stran pozvala k spoštovanju njenih pooblastil in takojšnjemu umiku osebja ter strojev iz tamponske cone.

Ciprski Turki trdijo, da ima gradnja ceste humanitarni cilj

Oblasti samooklicane Turške republike Severni Ciper so zavrnile obtožbe misije ZN-a kot neutemeljene. Po njihovih besedah ima projekt gradnje 11-kilometrske ceste humanitarni cilj, ki naj bi ciprskim Turkom v Pyli omogočil lažji dostop do ozemlja Turške republike Severni Ciper.

Sredozemski otok Ciper je od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški del. Republika Ciper na jugu je mednarodno priznana in članica EU-ja od leta 2004, medtem ko samooklicano Turško republiko Severni Ciper priznava samo Turčija.

Zadnja mirovna pogajanja za združitev otoka pod okriljem ZN-a so propadla julija 2017, vendar si novoizvoljeni predsednik Cipra Nikos Hristodulides prizadeva za njihov ponovni zagon. Voditelj turškega dela Cipra Ersin Tatar, zaveznik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, vztraja, naj mednarodna skupnost prizna obstoj dveh držav na otoku.