Dan materinščine: bomo slovenščino dokončno pohabili?

Četrt stoletja mineva, odkar je organizacija UNESCO 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika. Prav na ta dan leta 1952 so študenti z univerze v Daki v Bangladešu protestirali z zahtevo po uradni rabi njihovega maternega jezika – bengalščine. Nekaj pogumnih študentov je bilo med protesti ubitih. Ob dnevu, ko spodbujamo spoštovanje ne le lastnega, temveč tudi maternih jezikov drugih ljudi in kultur, se sprašujemo, v kakšnem stanju je poznavanje materinščine med mladimi v Sloveniji.

SLOVENIJA, ISTRA > Mednarodni dan maternih jezikov je razglasila Generalna konferenca Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) v novembru 1999, prvič pa smo ga praznovali 21. februarja 2000. 16. maja 2009 pa je Generalna skupščina Združenih narodov v eni od resolucij države članice pozvala, naj spodbujajo ohranjanje in zaščito vseh jezikov, ki jih govorijo narodi po vsem svetu. Večjezično izobraževanje, ki temelji na maternem jeziku, olajšuje dostop do učenja in vključevanje v učenje skupinam prebivalstva, ki govorijo nedominantne jezike, jezike manjšin in avtohtone jezike.

Uradni jezik je v Sloveniji seveda slovenščina, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa še madžarščina in italijanščina. Zaradi velike količine priseljevanja pa pri nas živi veliko ljudi, ki za materni jezik nimajo nobenega od naštetih, zato univerzalna pravica do šolanja v maternem jeziku nikoli ni popolnoma uresničljiva. Materinščino pa lahko seveda izražamo tudi v znakovnem jeziku. Toda zakaj je poznavanje materinščine sploh pomembno?

Eva Sluga

profesorica slovenščine na STŠ Koper

“Nivo jezika se odraža v bralni kulturi in v vse bolj skopih besednih zakladih, s katerimi otroci hodijo po svetu.”

“Nivo jezika je primeren odraz družbe”

Niti leto dni ni od tega, ko smo poročali, da je mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS pokazala upad bralnih dosežkov slovenskih učencev. Vzajemno z bralno pismenostjo pa pada tudi poznavanje materinščine.

Dr. Vesna Mikolič

Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper

“Tudi ChatGPT piše v knjižnem jeziku; zakaj ne bi mladih pri pouku spodbudili, da napišejo svoje besedilo in ga primerjajo z besedilom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca.”

“Nivo jezika je primeren odraz družbe. Jezik je temeljna vrednota, ki jo pa zanamci jemljejo za samoumevno. Konec koncev to sploh ni slabo. Nivo jezika se odraža v bralni kulturi in v vse bolj skopih besednih zakladih, s katerimi otroci hodijo po svetu,” meni Eva Sluga, ki na Srednji tehniški šoli Koper poučuje slovenščino. Obenem poudarja, da ni vse tako slabo, kot se sprva zdi. “Še vedno je po razredih 'Gauss' v igri. Nekaj je takih, ki te prosijo za priporočilo kake nove knjige. Takrat si potem kot profesor srečen, izpopolnjen in poješ na poti domov,” se še pošali Sluga. “Nekateri za vsako slovnično pravilo vprašajo: 'in zakaj je to sploh potrebno? Saj sem razumel bistvo naloge in tudi odgovoril, le nobenega slovničnega pravila nisem upošteval.' Potem se - za milost prosim vse očake našega jezika in molim, da ne izpuhtim v plamenih na licu mesta - postavim na njihovo stran in se skupaj čudimo, zakaj praznike pišemo z malo, jamramo čez pravila in se jim celo malce posmehujemo. Tako jih s triki pripeljem do pomnjenja in do tega, da je to pomembno in se je potrebno tega držati.”

Na spletu tudi neberljivi in nerazumljivi zapisi

Morda je ravno humor tisti ključ do uspeha. Na družbenih omrežjih so v zadnjih letih vzniknile številne skupine in profili, ki poobjavljajo zapise nekaterih uporabnikov, pa tudi javno objavljena obvestila ali navodila. Ti zapisi so seveda vse prej kot pravilni, nekateri so celo popolnoma nerazumljivi, zato to nekaterim uporabnikom predstavlja neusahljiv vir zabave.

Pri poznavanju in rabi jezika ima dandanes pomembno vlogo tudi vse bolj obsežna digitalizacija. “Tudi na slovenščino, kot na večino svetovnih jezikov, vplivajo družbena globalizacija, digitalizacija sporazumevanja in spremenjene bralne navade, kar vse deluje z roko v roki. Tako je jezikovna izbira mladih danes pogosto angleščina, predvsem na globalnih spletnih platformah in družbenih omrežjih, včasih pa celo v zasebnih položajih, med prijatelji, čeprav je vsem prvi jezik slovenščina,” meni slovenistka dr. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper. S tem soglaša tudi Sluga. “Velja izpostaviti tudi računalniško pismenost, ki je, po mojih opažanjih, bistveno nižja. Zato bi bilo smiselno uvesti to kot neke vrste predmet, ki sledi razvoju otrok, ki bodo uporabljali računalnike pri vsakodnevnem delu. A ob tem seveda ne smemo pozabiti na pravopisna pravila,” meni.

Podobno razmišlja tudi dr. Mikolič. “Nenazadnje tudi Chat GPT piše v knjižnem jeziku; zakaj ne bi mladih pri pouku spodbudili, da napišejo svoje besedilo in ga primerjajo z besedilom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, in so pri tem pozorni na vse pravopisne in slogovne razlike.”

Modelno učenje par exellence

Toda, kot soglašata obe sogovornici, največ lahko naredimo z zgledom. Če bodo mladi videli starše s knjigo ali bralnikom v roki, je veliko večja verjetnost, da bodo tudi sami uživali v lastnem knjižnem svetu, ocenjuje dr. Mikolič.

“Ker so mladi doma na spletu, berejo manj klasične literature in so torej manj v stiku s knjižnim jezikom, je zato njihova zmožnost te zvrsti šibkejša in v vseh govornih položajih uporabljajo različne variante pogovornega jezika,” meni in poudari, da kljub vsemu zaupa mladim in njihovim zmožnostim komunikacije. “In če bodo v družbi veljala načela spoštljivosti in nenasilja, bo tudi govor mladih tak, v nasprotnem primeru se najprej poglejmo v lastnem zrcalu in popravimo, kar se še popraviti da. Mladi si v osnovi želijo miru in tudi takega sporazumevanja,” še sklene sogovornica.

---