Tuja afera

Objavili posnetek, ki razkriva manipulacijo SDS, s katero želijo diskreditirati Goloba

R.T.
9. 4. 2022, 18.27
Posodobljeno: 11. 4. 2022, 08.05
Deli članek:

Iz posnetka je razvidno, da v prisluhih ni govora o podkupnini, temveč 15-odsotnem lastniškem deležu v skupnem podjetju.

fotomontaža Reporter
Robert Golob in Janez Janša se merita za zmago na volitvah.

Kot smo že poročali, želi stranka SDS prek svojih medijev diskreditirati prvaka stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki je glede na ankete na prihajajočih volitvah največji konkurent Janeza Janše. Po poročanju tednika Reporter želijo namreč tudi s pomočjo tujih obveščevalcev v Slovenijo uvoziti domnevno afero, ki to ni. Slednje dokazujejo tudi posnetki, ki so jih objavili pri Reporterju.

Zgodba sega v leto 2009, ko je Golob vodil družbo Istrabenz-Gorenje Energetski sistemi (IGES), predhodnico podjetja Gen-I. Družba je takrat iskala priložnosti za posle na Balkanu, natančneje, v podjetju IGES so nameravali sodelovati pri gradnji hidroelektrarn na Neretvi, za kar so v BiH skupaj s poslovnežem Nihadom Spahalićem ustanovili skupno podjetje Intrade Energija, a sta se po poročanju Reporterja v poslu spopadli »dve bošnjaški struji,« pri čemer je na koncu celotna zadeva padla v vodo. V stranki SDS so zdaj, 13 let pozneje, celotno zgodbo, v kateri naj bi bile posredi tudi podkupnine, povezali z Golobom in jo uvozili v Slovenijo, da bi onemogočili svojega konkurenta.

Kaj razkriva »sporni« pogovor?

Posnetek, ki so ga danes objavili pri Reporterju, Goloba v resnici ne »diskreditira,« kot poskušajo prikazati mediji, blizu vladajoči SDS, temveč razkriva, da v povezavi z Golobom in Slovenci ni govora o nobenih podkupninah. Govora je namreč o tem, kakšen delež v skupnem podjetju bi lahko imeli. Spahalić v pogovoru poudarja, da bi moral biti največ 15-odstoten.

Na posnetku sta se znašla Nihad Spahalić ter nekdanji župan Mostarja in lobist Safet Oručević, domnevno tudi zastopnik konkurenčnih podjetij iz Avstrije. Beseda teče o investicijah v hidroelektrarne na Neretvi, za katere so se takrat preko skupnega slovensko-bosanskega podjetja potegovali tudi Slovenci. Toda Bosanci so hoteli znižati slovenski delež na največ 15 odstotkov. »Iz posnetka je razvidno, da Spahalić Oručeviću obljublja, da bodo Slovenci znižali svoj delež, da bi tako lažje prišel do posla,« poročajo pri Reporterju.

»Veš, kakšne napore moram jaz vložiti v to, da ga prepričam, da ima samo 15 odstotkov. Ker je nosilec tega projekta moj generalni prijatelj Robert Golob, to je doktor, ki je bil, sem mu rekel: Robert, naredi to zame, sprejmi 15 odstotkov (deleža – op.p.), zato je ostalo pri teh 15 odstotkih,« je med pogovorom Spahalić pojasnil sogovorniku. Iz posnetka je še razvidno, da se za posel poteguje več podjetij, pri čemer bi Oručević najraje videl Američane, a mu Spahalić pojasni, da je zanje to premajhen projekt in bi ti, če bi šli v to, želeli vse. Slovenci pa se bodo po Spahalićevih besedah zadovoljili s temi 15 odstotki.

Kot še poročajo pri tedniku, se Golob na posnetku pojavi še v zadnjem delu, ko Oručević reče Spahaliću: »Ta Golob bo tisti, ki ga boš lahko ti privlekel«, pri čemer je jasno, da kot družbenika. Pri tedniku obenem navajajo, da posnetek »dopolnjuje transkripcijo, ki so jo leta 2009 objavili v časopisu Dnevni avaz, na podlagi katerega je dve leti pozneje nastal članek v Reporterju, ki ga zdaj skušajo zlorabiti v SDS in njihovih medijskih podaljških. Med drugim se nanj sklicuje tudi premier Janša,« pri čemer poudarjajo, da iz navedenega članka »ne izhaja, da bi Golob pri tem poslu prejel kakšno podkupnino niti da bi jo on komu dal. Nasprotno, v članku piše, da je Spahalić rekel, da je lahko slovenski delež v lastništvu družbe, ki bo gradila hidroelektrarne, največ 15-odstoten.« Dodali so, da Golobu nititakrat niso očitali, da bi prejel 15-odstotno podkupnino, niti mu tega ne očitajo danes, kot »to zdaj počnejo v SDS in njeni medijski lakaji.« Zgodba je namreč po njihovih navedbah del spopada med »dvema bošnjaškima političnima opcijama, med zmerno Stranko za BIH takratnega predsednika Harisa Silajdžića in nacionalistično SDA poznejšega predsednika Bakirja Izetbegovića, v kateri je krajši konec potegnila prva, z njo pa tudi slovenski iskalci poslov na Balkanu.« Pri Reporterju so še dodali, da je zadeva prišla v javnost zaradi poskusa diskreditacije Silajdžića, za čimer je stala nacionalistična SDA.