Bankam se je v letu 2022 nebo končno razjasnilo. Rezultati poslovanja so se precej izboljšali, predvsem zaradi spremembe denarne politike ECB in dviga njenih obrestnih mer. Te bankam niso zvišale stroškov financiranja, vplivale so le na njihove obrestne prihodke. Denarja je namreč dovolj in preveč. Lahko bi skoraj rekli, da banke nimajo kam z njim. Zato tudi nimajo nobene potrebe po tem, da bi depozite plačevale kaj veliko več kot nič, pa čeprav z njimi zaslužijo vsaj 3,5-odstotno letno obrestno mero. Kje? Kar v centralni banki.
Kako dolgo bo ta obrestna idila še trajala, ne vemo, o tem tudi nima smisla ugibati. A dokler bo denarja v obtoku občutno preveč, kakšnih korenitih sprememb ni pričakovati.
Kljub dobrim razmeram pa so banke še vedno izpostavljene različnim tveganjem, na katera tudi ob dobrih poslovnih rezultatih ne smejo pozabiti. Naj omenimo le kibernetski kriminal. Spletni napadi, kraje identitete in hekerski vdori so vse pogostejši in pomenijo veliko grožnjo za banke.
Tveganja so v bančništvu vedno prisotna, brez njih preprosto ne gre. A če se tveganje uresniči tako, da zamaje zaupanje v banko ali kar v bančni sistem, lahko hitro nastanejo velike težave. Približno 90 odstotkov vseh vlog je namreč vpoglednih in te se lahko kaj hitro znajdejo na izhodnih vratih banke.
Zato je v dobrih časih, ko so rezultati odlični, pametno pomisliti tudi na tveganja in vložiti kakšen evro več za njihovo zmanjšanje. Ali pa narediti kakšno dodatno slabitev naložb – spretni bančniki bodo argumente za takšno dejanje prav gotovo našli.
