REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nas pripravljajo na III. svetovno vojno? Negativen odnos do Rusije imajo države Zahoda, kaj pa ves ostali svet

Nas pripravljajo na III. svetovno vojno? Negativen odnos do Rusije imajo države Zahoda, kaj pa ves ostali svetVse skupaj je videti kot pretkana propaganda in način, da se predvsem Evropejce prepriča, da ves svet podpira vojno držav NATO pakta proti Rusiji. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Letna globalna raziskava odnosa do demokracije je razkrila močno polarizacijo v dojemanju Rusije med večinoma zahodnimi liberalnimi demokracijami in – preostalim svetom.

V Evropi je 55 odstotkov anketirancev v anketi Zveze demokracij (Alliance of Democracies) izjavilo, da se strinjajo s prekinitvijo gospodarskih vezi z Rusijo zaradi njene invazije na Ukrajino, v Aziji je bila večina proti, v Južni Ameriki pa so mnenja razdeljena.

Negativni pogledi na Rusijo so v veliki meri omejeni na Evropo in druge t. i. liberalne demokracije. Od tega je (kot kaže graf spodaj) pet evropskih držav, ki jih na Zahodu štejejo za najbolj popolne demokracije - v resnici monarhij.

Pozitivne poglede na poteze Moskve imajo anketiranci iz Kitajske, Indonezije, Egipta, Vietnama, Alžirije, Maroka, Malezije, Pakistana in Savdske Arabije.

Letni indeks 'percepcije demokracije', merjen po invaziji Rusije na Ukrajino, je zajel 52 visoko naseljenih držav v Aziji, Južni Ameriki in Evropi. Seveda tudi v Združenih državah.

Letni indeks 'percepcije demokracije', merjen po invaziji Rusije na Ukrajino, je zajel 52 visoko naseljenih držav v Aziji, Južni Ameriki in Evropi. Seveda tudi v Združenih državah.

Večina v skupno 20 državah meni, da gospodarskih vezi z Rusijo zaradi vojne v Ukrajini ne bi smeli prekiniti.

V tej skupini so Grčija, Kenija, Turčija, Kitajska, Izrael, Egipt, Nigerija, Indonezija, Južna Afrika, Vietnam, Alžirija, Filipini, Madžarska, Mehika, Tajska, Maroko, Malezija, Peru, Pakistan in Savdska Arabija.

Kolumbijci so bili enakomerno razdeljenega mnenja.

Pričakovano so do Rusov najbolj sovražno naravnani na Poljskem, a na Madžarskem - prav tako pričakovano - veliko manj.

Med 31 državami, ki se zavzemajo za prekinitev vseh vezi z Rusijo, jih je dve tretjini – 20! - v Evropi.

Britanski Guardian komentira, da čeprav bodo ruski diplomati najbrž zdaj s prstom kazali na te rezultate kot dokaz, da svetovno javno mnenje ne deli zahodnih interpretacij dogodkov v Ukrajini, je stopnja nezaupanja do Rusije v nekaterih državah, večinoma v Evropski uniji zelo visoka.

»Današnjo zunanjo, obrambno in varnostno politiko EU lahko opišemo z enim samim stavkom: Evropska unija je postala 51. zvezna država Združenih držav, vendar brez volilne pravice,« je s kančkom cinizma strnil miselnost v povezavi sedemindvajseterice Mislav Kolakušić, nekoč sodnik, zdaj evroposlanec iz Hrvaške, ki je v svoji predvolilni kampanji kot neodvisen kandidat leta 2019 izpostavljal (med ostalim) brezkompromisen boj proti korupciji.

Mimogrede, anketa Zveze demokracij ni zajela nobene od t. i. balkanskih držav, niti Slovenije in ne Hrvaške in to navkljub dejstvu, da sta obe članici EU.

Zanimivo je, da med državami z najbolj negativnimi pogledi na Rusijo ni Ukrajina, ampak Poljska s 87 odstotki; Poljski sledi Ukrajina z 80 odstotki prebivalstva, potem Portugalska z 79 odstotki, Švedska (s 77 odstotki), Italija (s 65 odstotki). ZDA in Nemčija so med Rusomrzneži na repu tega seznama z 62 odstotki.

Tudi na Madžarskem, katere voditelj Viktor Orbán je zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, menda 32 odstotkov vprašanih goji nekatere negativne poglede na Rusijo.

V Venezueli, za katero se smatra, da jo Moskva podpira, ima lokalno prebivalstvo deloma negativen odnos do Rusije (36 odstotkov), trdijo raziskovalci, ki delajo pod taktirko Zveze demokracij.

Najbrž je na tem mestu glede zaupanja v vzorec in metode ankete potrebno opozoriti, da gre za organizacijo, ki so je decembra leta 2017 ustanovili nekdanji generalni sekretar NATO pakta in nekdanji danski premier Anders Fogh Rasmussen skupaj s poslovnežem Fritzom Schurjem in odvetnikom Klausom Søgaardom.

Zato lahko tudi podvomimo v verodostojnost nekaterih kazalcev ankete javnega mnenja, na primer, da med države z neto pozitivnim odnosom do Rusije sodijo Indija (z le 36 odstotki), Indonezija (samo 14 odstotkov), Savdska Arabija (11 odstotkov), Alžirija (29 odstotkov), Maroko štiri in Egipt sedem odstotkov.

Seveda je anketa, v katero domnevno neodvisnost je glede na njene ustanovitelje moč podvomiti, pokazala - »kljub mešanim pogledom na Rusijo,« kot pravijo raziskovalci - izraženo močno naklonjenost Ukrajini.

Večina anketirancev iz Azije, Južne Amerike in Evrope po trditvah zadevne raziskave meni, da lahko NATO, ZDA in EU storijo več za pomoč napadeni državi.

Zdi se, kot da je omenjena raziskava lansirana prav zdaj, da bi prepričala prebivalce omahljivih držav, da je nujno potreben poseg zveze NATO, katere je del poleg ZDA večina držav EU, ne oziraje na posledice.

Z drugimi besedami, bi to pomenilo, da bi v zdaj posredniško (proxy) vojno proti Rusiji v bližnji prihodnosti, a pod pretvezo podpore javnega mnenja v številnih državah sveta rade odkrito vstopile države EU in ZDA.

V posledici bi to pomenilo tretjo svetovno vojno.

Brez dvoma - jedrsko vojno. In ne samo na Stari celini.

V luči pravkar klavrno končanega vrha Amerik, kjer so nekatere pomembnejših držav Latinske Amerike bojkotirale srečanje z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in oponesle Washingtonu kolonialno miselnost, hegemonizam in nujo, da po 60 letih vendarle odpravi sankcije Kubi, se zdi naravnost neverodostojna trditev sporne raziskave, češ da celo v Južni Ameriki 62 odstotkov vprašanih meni, da je NATO naredil premalo za Ukrajino, a le šest odstotkov, da je naredil preveč.

V Evropi pa jih menda 43 odstotkov meni, da je Evropska unija naredila premalo, le 11 odstotkov pa preveč za Ukrajino oziroma preprečitev vojne na evropskih tleh, povzema izsledke raziskave Guardian.

Glede na nenehno stopnjevanje sankcij EU proti Rusiji s prepovedjo uvoza ruske nafte in plina, kar je pahnilo Evropo v energetsko krizo in prihodnost z napovedmi o nepopisni draginji in pomanjkanju, je tudi omenjeni hrvaški evroposlanec te dni zgrešil bistvo, ko je v Evropskem parlamentu izpodbijal potrebo po zmanjšanju ogljičnega odtisa, ne da bi dojel, da je problem drugje oziroma zakaj si državljani Evropske unije v prihodnje ne bodo mogli več privoščiti nakup avtomobila...

»Vojna EU proti fosilnim gorivom bo Evropo in zahodni svet pahnila v preteklost - vrnila 30 let nazaj. Pred tridesetimi leti so se Kitajci vozili s kolesi, ker niso zmogli bolje, v naslednjih 30 letih pa se bodo Evropejci vozili s kolesi, ker ne bodo mogli kupiti avtomobilov,« je opozoril Kolakušić.

Najbrž ima prav - mnogi si ne bodo mogli več privoščiti nič drugega razen morda vožnjo s kolesi iz preprostega razloga, ker ne bo na voljo dovolj pogonskega goriva - razen človeških nog.

Toda raziskava Zveze demokracij nas na vse kriplje želi prepričati, da bi NATO in EU navkljub vsem žrtvam na račun standarda in blaginje prebivalcev Evrope morali storiti več v ukrajinski vojni za Ukrajince ter da je celo na Kitajskem le 34 odstotkov Kitajcev mnenja, da so ZDA v tej zadevi storile preveč.

Vrhunec hinavščine je sklep, da skoraj polovica svetovnih glasov, 46 odstotkov, meni, da so EU, ZDA in NATO naredile premalo za pomoč Ukrajini, a le 11 odstotkov, da so se v vojno (zaenkrat posredniško) vpete preveč.

Guardian na koncu navaja, da globalno negativno dojemanje Kitajske (zaenkrat) ni tako razširjeno kot do Rusije.

Časnik navaja, da je za britanske anketirance povsem sprejemljivo, da London prekine gospodarske odnose tudi s Kitajsko, če ta napade Tajvan...

Vse skupaj je videti kot pretkana propaganda in način, da se predvsem Evropejce prepriča, da ves svet podpira vojno držav NATO pakta proti Rusiji.

Navkljub dejstvu, da se človeštvu v primeru jedrske vojne – kar bi tretja svetovna vsekakor bila – slabo piše.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke