Ljubezen z Evo

Iz sveta Petra Colnarja (20. del)

Novinarska kuhinja

Ko je nastopila demokracija, smo se tudi novinarji zavedeli, da bo zdaj drugače. Na primer pri imenovanju vodstev časopisnih hiš … Pred naše vrste je na občnem zboru stopila trojica spoštovanih prijateljev. Dva Adama je vodila izstopajoča Eva. Pojasnili so, da so minili časi, ko so o tem, kdo je lahko novinar in kdo ne, odločali v partiji. V prihodnje naj bi odločala samo strokovnost, ki jo kandidati dobijo z ustrezno izobrazbo ali pa s priznanim izpitom pred komisijo novinarskega društva.

Ker smo nekaj podobnega poslušali že pred tem na seji glavnega odbora društva, se je v meni pojavil sum. Večina se je strinjala, da bo lahko v »svobodnem gospodarstvu« odločal predvsem lastnik. Predlog o komisiji trojice Eve in dveh Adamov ni bil sprejet.

Nadaljevalo se je na seji društva, ki naj bi potrdilo sklepe občnega zbora. Tudi Danilo Slivnik in predsednik društva Boris Bergant sta potrdila, da predlog o komisiji na občnem zboru ni bil sprejet. Zato so lahko uradni zapisnik občnega zbora brez komisije potrdili šele čez čas.

Trojica naj bi predstavljala nekakšen urad, ki bi dovoljeval delo novinarjev brez univerzitetne izobrazbe v novinarstvu. Moje nasprotovanje so potrdili kolegi na občnem zboru v Radencih. Ko je kasneje prišlo v zapisnik, da smo se s »komisijo« strinjali, čeprav smo ji v resnici z glasovanjem na občnem zboru nasprotovali, sem na seji Izvršilnega odbora Društva novinarjev Slovenije zahteval popravek zapisnika. Ker se to ni zgodilo, sem zahteval popravek še na naslednji seji IO DNS ... Po odločni podpori Danila Slivnika in Borisa Berganta mi je uspelo. Tako ni prišlo do izpitov pri določenih (samo)imenovanih ... Prevladalo je spoznanje, da bodo o vsem odločali lastniki. Seveda ostaja ugibanje o tem, ali in koliko je to dobro. Praksa kaže, da tudi izobraževalne listine ne pomenijo, da vsi delajo v skladu s svojo vestjo.

Časi se spreminjajo – ali pa tudi ne ... Ob različnih dokazovanjih se zdaj pogosto pojavljajo ljudje, ki »na osnovi svoje strokovnosti« govorijo o tem, kdo ima prav. So to podobni »isti klinci«, ki niso uspeli z ustanovitvijo komisije (ki bi morda lahko izsiljevala prizadete?). Kasneje naj bi bili to »priznani strokovnjaki«, za katere »nihče ne ve«, pri katerem časopisu ali reviji so kdaj delali. Mogoče pa so samo izza katedra učili druge? Nič hudega. Nihče ne ve vedno vsega …