Italijanski senat. Foto: Reuters
Italijanski senat. Foto: Reuters

Zakon bo dopuščal deželno samoupravo na številnih področjih, ki so bila doslej v domeni države. Medtem ko na severu in pri pobudnici, stranki Liga Mattea Salvinija, slavijo, jih na jugu Italije skrbi, da bodo tako samo še revnejši.

Italija ima 20 dežel. Pet je že avtonomnih, zdajšnja reforma pa se tiče drugih. Nekoč Severna Liga, zdaj pa le Liga, si že od nastanka želi večje avtonomije severa. Pred šestimi leti so zanjo glasovali tudi na referendumih v Lombardiji in Benečiji.

Po novem bodo lahko dežele zahtevale več avtonomije pri šolstvu in znanosti, zdravstvu, prehranski varnosti, nadzoru pristanišč, letališč in transportnih poti, distribuciji energentov ali zaščiti okolja in kulturne dediščine. Zadrževale pa bodo lahko tudi večji del dohodnine in davka na dodano vrednost, s čimer bodo storitve financirale.

Preden bo zakon postal pravnomočen, ga mora potrditi še poslanska zbornica. Nato bo imela vlada dve leti časa, da določi minimalne standarde, ki jih bodo morale zagotavljati vse dežele, in tudi vire financiranja zanje. Deželi, ki bo zaprosila za več avtonomije, bo morala država odgovoriti v roku petih mesecev.

Iz opozicije zahtevajo referendum, saj naj bi novost samo še povečala razkol med bogatim severom in revnim jugom.

Po besedah Andree Giorgisa iz Demokratske stranke sta na kocki tudi "enotnost in nerazdružljivost republike". V stranki reformo razumejo kot prvi del kupčije med Ligo in Brati Italije, kar je Massimiliano Romeo iz Lige med torkovo razpravo tudi posredno priznal.

Koalicija premierke Giorgie Meloni namreč pripravlja še eno reformo, s katero uvaja neposredne volitve predsednika vlade. Tudi ta postopek naj bi se končal še pred evropskimi volitvami.