Karitas finančno pomaga z vrednostnimi boni in nakazili na transakcijske račune, v prvi fazi pa so gospodinjstva prejela med 100 in 1000 evri. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je na novinarski konferenci dejal, da so ta denar ljudje porabili predvsem za osnovne potrebščine, orodje, čistila in nakup nujnih gospodinjskih aparatov.
Na podlagi prošenj za pomoč so ugotovili, da je v Sloveniji popolnoma uničenih 406 hiš in stanovanj, kar predstavlja 13 odstotkov vseh gospodinjstev, ki so zaprosila za pomoč. 1568 hiš in stanovanj je bilo poplavljenih in potrebujejo sanacijo. Našteli so tudi 1130 gospodinjstev, v katerih je bila poplavljena klet, od tega ima polovica uničeno infrastrukturo, kot so centralna kurjava in toplotne črpalke.
"Kar ena četrtina gospodinjstev v novejših naseljih je tudi zadolžena za svoje osnovne nepremičnine," je dejal Tomažič. Opozoril je, da je to tudi za Karitas nova situacija, saj so ti ljudje utrpeli veliko škodo, hkrati pa so zadolženi za nepremičnine, ki jih morda več nimajo.
Po njihovih podatkih je ujma najbolj prizadela savinjsko regijo, od tam prihaja 1446 oziroma 47 odstotkov vseh prošenj za pomoč. Veliko je prošenj tudi iz Ljubljane in Gorenjske, in sicer 1239 ali 40 odstotkov. Iz koroške in podravske regije so prejeli 352 prošenj, iz pomurske regije pa 67 prošenj.
"Na nekaterih območjih, ki so bila že večkrat poplavljena, niti ne prosijo več, ker so že navajeni teh stvari, ob tem pa je še nekaj gospodinjstev, ki jih naše prošnje, da prijavijo škodo, niso dosegle," je dodal Tomažič. Pomagajo tudi pri izpolnjevanju vlog za t. i. vladna sredstva. V ta namen so vzpostavili telefonsko številko 051 555 557, na katero lahko pokličejo vsi, ki potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju vloge.
V prihodnjih tednih pa si želijo v še večjem obsegu pomagati najbolj prizadetim. "Seveda pa naj tudi tisti, ki ima kakšno nujno potrebo, pride do nas," je spodbudil Tomažič. Pozneje pa želijo zaposliti socialnega delavca oziroma nekoga, ki bo v stiku z gospodinjstvi in bo spremljal stanje na terenu tudi v prihodnje.
Z donacijami posameznikov in podjetij do zdaj zbrali več kot štiri milijone evrov
Župnijske karitas so na prizadetih območjih razdelile 115 ton hrane, delili pa so tudi druge stvari, kot so čistila, razkužila, orodje, higienski pripomočki, posteljnina, brisače, odeje in gospodinjski aparati. Skupaj z materialom, ki so ga prejeli iz Karitasa Poljske, je vrednost dosedanje materialne pomoči znašala 318.000 evrov. Karitas na terenu razdeljuje tudi razvlažilnike prostorov, na terenu jih imajo 400. Kmetom pa pomagajo tudi z balami sena, do zdaj so prejeli več kot 200 bal za v poplavah prizadete kmete.
Z donacijami posameznikov in podjetij so do zdaj sicer zbrali več kot štiri milijone evrov, zbiranje finančnih sredstev pa nadaljujejo. Slovenska karitas je v četrtek skupaj z Mercatorjem začela novo skupno humanitarno akcijo Najboljši SOSedje skupaj pomagamo, v kateri bo 10 odstotkov vrednosti določenih izdelkov namenjenih za pomoč poplavljenim gospodinjstvom.
Na terenu do zdaj v okviru Karitas pomagalo skoraj 3000 prostovoljcev
Karitas na prizadetih območjih izvaja tudi psihosocialno svetovanje in spremljanje, trenutno so na terenu štiri usposobljene strokovnjakinje. Geštalt svetovalka in družinska terapevtka Katja Jarc je povedala, da so ljudje zelo hvaležni za pogovor, stisk roke ali objem. Na terenu predvsem pomagajo starejšim, ki živijo sami, opozorila pa je, da je o stiskah treba spregovoriti tudi z otroki.
Vodja koordinacijskega centra Mlade karitas Luka Oven pa je dejal, da je v okviru Karitas v zadnjih 22 dneh na terenu pomagalo blizu 3000 prostovoljcev. Za prostovoljce so zagotovili tudi zavarovanje in izobraževanje.
Na novinarski konferenci je spregovorila tudi poročnica in uradnica civilno-vojaškega sodelovanja Kamila Gonciarz in Poljske. V Slovenijo je ta teden prišlo 42 vojaških strokovnjakov, ki bodo v 30 dneh pomagali pri ponovni postavitvi poškodovanih mostov. S seboj so pripeljali tudi 14 strojev in opremo za postavitev dveh mostov, za katera načrtujejo, da jih bodo postavili v prihodnjih 14 dneh, je povedala.
Pirc Musar sprejela generalnega sekretarja Rdečega križa in Rdečega polmeseca
Vsem humanitarnim organizacijam za organiziranost in pomoč pri katastrofalnih poplavah se je zahvalila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v Ljubljani sprejela generalnega sekretarja Mednarodne federacije Rdečega križa (IFRC) in Rdečega polmeseca Jagana Chapagaina in regionalno direktorico IFRC-ja Birgitte Bischoff Ebbesen.
"Rdeči križ Slovenije vsak dan, skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami, na različne načine pomaga ljudem, ki so se znašli v stiski, in je prvi, ki ponudi roko solidarnosti in podpore ter združi ljudi v plemenitem poslanstvu človečnosti in pomoči sočloveku v stiski," so v sporočilu za javnost besede Pirc Musar povzeli v njenem uradu.
Pirc Musar in Chapagain sta spregovorila tudi o vlogi digitalnih orodij pri zagotavljanju pomoči in obnove ter soglašala, da bi bilo to z uporabo inovativnih digitalnih načinov lahko učinkovitejše, še hitrejše in bolj transparentno. Pogovorjala pa sta se tudi o nujnosti zagotovitve psihosocialne pomoči za prizadete v poplavah, pa tudi za tiste, ki so jim pomagali. IFRC bo po besedah Chapagaina na obeh področjih zagotovil svojo podporo, znanje in orodja, so po srečanju sporočili iz predsedničinega urada.
Generalni sekretar IFRC-ja, ki je v četrtek obiskal tudi pred kratkim poplavljena območja, je še poudaril, da se vreme zaradi podnebnih sprememb močno spreminja in postaja nepredvidljivo, čemur se moramo prilagoditi in se na to bolje pripraviti. Da podnebne spremembe in naravne katastrofe, ki jih spremljajo, predstavljajo enega glavnih izzivov, ki mu bo treba nameniti več pozornosti, se je strinjala tudi Pirc Musar.
Pogovora sta se udeležili tudi predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS) Ana Žerjal, generalna sekretarka RKS-ja Cvetka Tomin in njena namestnica Nuška Jerman. Zbrani so se tako dotaknili tudi položaja RKS-ja, odzivnosti v primeru naravnih in humanitarnih nesreč ter možnosti tesnejšega sodelovanja z državo in tudi zasebnim sektorjem.
Chapagain je sicer svoj obisk v Sloveniji začel v sredo, ko se je srečal s predsednico RKS-ja in drugimi predstavniki te slovenske organizacije. Po četrtkovem obisku območij v Škofji Loki in srečanju s prostovoljci se je sešel tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom, ministrom za obrambo Marjanom Šarcem ter ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje