Pregled - svet, 6. 10. (petek)

OSLO - Nobelovo nagrado za mir letos prejme zaprta iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi za "svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu", je sporočil norveški Nobelov odbor. Mohamadi je svoje življenje posvetila obrambi človekovih pravic v Iranu, med drugim se je zavzemala za odpravo obvezne nošnje hidžaba za ženske in smrtne kazni. Je tudi podpredsednica Centra za zagovornike človekovih pravic, ki ga je ustanovila iranska odvetnica za človekove pravice Širin Ebadi, prav tako Nobelova nagrajenka za mir leta 2003.

GRANADA - Zaradi nasprotovanja Poljske in Madžarske v sklepni izjavi današnjega neformalnega vrha EU v Granadi ni dela o migracijah. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je zato objavil ločeno izjavo, v kateri je poudaril, da so migracije evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor. Izjavo, ki poziva k odločnemu ukrepanju, so podprli drugi voditelji. Da so voditelji držav pokazali politično voljo za nadaljnje poglabljanje evropskega projekta, pa je po zasedanju povedal gostitelj, španski premier Pedro Sanchez. Sprejeli so skupno izjavo, v kateri so zastavili okvir za razprave o strateških prioritetah unije, tudi spričo nadaljnje širitve.

HARKOV - V napadu ruske vojske na stanovanjsko poslopje v vzhodni regiji Harkov je bil ubit desetletni deček, še najmanj 23 ljudi je bilo ranjenih, so sporočile ukrajinske oblasti. Glede na navedbe policije je bilo mesto Harkov tarča obstreljevanja z vodenimi raketami. Tarča obstreljevanja z droni so bili ponoči tudi drugi deli države. V šestih regijah je ukrajinska zračna obramba sestrelila 25 od 33 ruskih brezpilotnikov.

BEOGRAD/PRIŠTINA/ANKARA - Turčija bo prihodnji torek od Italije prevzela poveljevanje silam pod vodstvom Nata na Kosovu, je povedal tiskovni predstavnik turškega obrambnega ministrstva Zeki Akturk. Do spremembe prihaja v času zaostrenih odnosov med Beogradom in Prištino. Turčija vidi osebni odnos predsednika Recepa Tayyipa Erdogana s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem kot potencialno ključnega pomena za preprečevanje stopnjevanja nasilja na Kosovu po dogodkih prejšnji teden v vasi Banjska.

HOMS - V napadu na vojaško akademijo v sirskem mestu Homs je bilo po zadnjih podatkih v četrtek ubitih 112 ljudi. Odgovornosti za napad z brezpilotnimi letalniki uradno še ni prevzel nihče. Po navedbah vlade v Damasku so napad izvedle oborožene teroristične organizacije, in sicer z brezpilotnimi letalniki, opremljenimi z eksplozivom. Sirska vojska naj bi v odgovor že izvedla napade na regijo Idlib, ki je pod nadzorom upornikov.

HOMS - Ameriško letalo je sestrelilo turški dron, ki se je približal ameriškim enotam na severu Sirije, je v četrtek potrdil Pentagon. To so označili za obžalovanja vreden incident, vendar naj ne bi imeli druge izbire. Do sestrelitve je prišlo v okviru okrepljenih turških napadov na severovzhodu Sirije, ki ga nadzorujejo Kurdi. Ameriške enote namreč na severu Sirije v boju proti pripadnikom IS sodelujejo s kurdskimi borci, ki pa so tudi tarča napadov Turčije.

CIUDAD DE MEXICO - ZDA in Mehika sta se zavezali, da bosta sodelovali in okrepili prizadevanja za omejitev vala migracij in trgovine z drogami. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je menil, da je na področju migracij treba podvojiti prizadevanja. Mehiški predsednik Manuel Lopez Obrador je poudaril potrebo po povečanju vlaganj v razvoj držav, iz katerih prihajajo migranti, ter kritiziral odločitev Washingtona o nadaljnji gradnji zidu na meji z Mehiko.

WASHINGTON/CARACAS - Ameriška vlada bo po dogovoru s Caracasom začela v domovino vračati migrante iz Venezuele, ki nimajo ustreznega dovoljenja za bivanje v ZDA. Pred izgonom so sicer zaščiteni tisti venezuelski migranti, ki so v ZDA prispeli pred 31. julijem. Zunanje ministrstvo Venezuele, od koder v ZDA prihaja vse več migrantov, je potrdilo, da so se dogovorili o urejenem vračanju njihovih državljanov. Ob tem je kritiziralo enostranske sankcije in blokado gospodarstva Venezuele s strani ZDA.

CARACAS - Tožilstvo v Venezueli je na podlagi več obtožb, vključno z domnevno veleizdajo in poneverbo finančnih sredstev, izdalo nalog za aretacijo nekdanjega opozicijskega voditelja Juana Guaidoja, so v četrtek sporočili iz Caracasa. Kot je pojasnilo tožilstvo, bodo Interpol zaprosili za pomoč pri njegovem prijetju. Guaido je tarča preiskave med drugim zaradi domnevne veleizdaje, uzurpacije funkcije, poneverbe denarja, vrednostnih papirjev ali javnega premoženja in pranja denarja.

NEW DELHI - Število žrtev poplav, ki so po razlitju himalajskega ledeniškega jezera prizadele zvezno državo Sikkim na severovzhodu Indije, je naraslo na najmanj 40. Nadaljuje se tudi helikoptersko reševanje več tisoč ljudi, med njimi tudi turistov, ki so ostali odrezani od sveta. Poplave so povzročile uničenje v dolini, ki se nahaja ob vznožju ledenika blizu Kangčendzenge, tretje najvišje gore na svetu.

QUITO - Policija v Ekvadorju je zasegla skoraj 14 ton mamil, namenjenih v Srednjo Ameriko, ZDA in Evropo, so v četrtek sporočile oblasti. Po vsej državi so v osmih od 24 provinc v državi izvedli več kot 40 racij, pri čemer so aretirali 28 oseb, je na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, sporočil notranji minister Juan Zapata.