Kako so mačke postale naši ljubljenčki

Mačke in ljudje so se v najzgodnejših dneh srečali na Plodnem polmesecu, območju, kjer so danes (povsem ali deloma) Irak, Sirija, Libanon, Jordanija, Palestina, Izrael, Egipt in Turčija. Zaradi bližine vode so starodavne civilizacije na tem prostoru obdelovale zemljo. Ko so se povečevala imetja in je poljedelstvo napredovalo, je občutno zraslo tudi število divjih mačk. Razlog njihovega zbiranja je bil lov. Glodavci in drugi škodljivci so se namreč hranili s posevki, mačke pa so v njih prepoznale lahek plen. Tako so delale uslugo poljedelcem, ki so jim v zameno odprli vrata svojih domov.

To teorijo so potrdili tudi arheologi iz Kitajske. Med izkopavanji na območju Plodnega polmeseca so odkrili ostanke živali, starejše od nekaj tisoč let. Na podlagi raziskav kosti so določili njihovo starost in način prehrane. Ugotovili so, da se je večina živali hranila s prosom, mačke pa so v glavnem jedle glodavce.

Rojstvo družine Felidae

Skupni predniki vseh današnjih mačk so Zemljo naseljevali pred približno desetimi, dvanajstimi milijoni let. Mnenje je, da je družina Felidae, preden je osvojila druge celine, naseljevala predvsem Azijo. Pred približno tremi milijoni let so mačke v velikem številu živele na skoraj vseh delih sveta. Neprestano dviganje in spuščanje nivoja morja je živalim omogočilo izkoristiti začasna suha tla in selitev do oddaljenih območij.

Začetki prijateljstva z ljudmi

Starodavne grobnice odkrivajo veliko o stvareh, ki so bile ljudem nekoč pomembne. Tako je neka grobnica na Cipru dokaz o udomačevanju mačk. V njej so francoski arheologi leta 2004 poleg človeških ostankov našli tudi okostje mačke. Okoli njega so bile zložene školjke, zglajeno kamenje in drugi okrasni predmeti (verjetno darila).

Evropska trgovina

Mačke so iz Grčije prispele v druge dele Evrope, kjer so z njimi trgovali. Še posebno so jih cenili v Rimu. Tam so si priborile večji ugled od navadnih lovcev na hišne škodljivce in postale simbol neodvisnosti. Rimska vojska je potovala v družbi mačk, kar je pripomoglo k njihovi poselitvi celotne Evrope.

Vpliv Vikingov

Verjetno so Vikingi med osvajalskimi pohodi od Britancev jemali mačke, ki so bile zahvaljujoč rimski vojski pri njih že razprostranjene. Zelo verjetno so jih imeli tudi na ladjah, da so uničevale glodavce. Ko so nadaljevali pohode, so številne mačke puščali na stari celini.

Papeževa prepoved

V srednjeveški Evropi je podobo mačk kot koristnih in ljubkih bitij zamenjal strah. V tem času so ljudje verjeli v čarovnije, zato so se začele širiti govorice, da so mačke sopotnice čarovnic. Papež Gregor IX. (1145–1241) jih je povezoval s samim hudičem, zaradi česar je prebivalstvu prepovedal, da bi jih imeli doma. Ljudje so jih iz strahu ubijali, zato se je po Evropi povečalo število podgan in drugih škodljivcev, ki prenašajo bolezni.

Prvi prikaz

Nekaj tisoč let po tem, ko so mačke udomačili v Grčiji in okolici, so jih ukrotili tudi v Egiptu. Njihove podobe so na številnih umetniških delih iz starega Egipta, vendar pa velja za prvo podobo tista, ki je nastala okoli leta 1950 pr. n. št. in ki so jo našli na apnenčastem zidu grobnice južno od Kaira. Prikazuje mačko, zvito okoli glodavca.

Vrnitev ugleda

Do 17. stoletja so si mačke povrnile ugled in po celotni Evropi nadaljevale svobodno življenje. Kolonisti so jih odpeljali v Severno in Južno Ameriko, saj so vedeli, da so koristne za zmanjševanje škodljivcev na obdelanih zemljiščih. To so bile prve udomačene mačke na ameriški celini.

Mačja prestolnica

Ocenjujejo, da danes v vlogi hišnih ljubljenčkov živi približno 373 milijonov mačk. To je velikansko število, če upoštevamo, da na Zemlji obstaja približno 400 milijonov primerkov. V nekaterih delih sveta so še naprej predmet oboževanja in občudovanja. Muslimani jih imajo za čiste in svete živali. Po ulicah Carigrada se svobodno premika okoli 125.000 mačk, ki jim meščani vsak dan puščajo hrano in vodo.

ZA KONEC PA ŠE PET DEJSTEV O MAČKAH, KI SO SE DOGAJALE PO SVETU

Egipt : Za uboj mačke so v starodavnem Egiptu izrekali tudi smrtno kazen. Mnogi so jo oboževali kot boginjo Bastet, prikazano kot mačko.

Rim : Okoli leta 400 n. št. so imeli Rimljani mačke za vzvišena bitja. Zato so jim dovolili, da so se svobodno gibale okoli svetišč v mestu.

Kitajska : Kitajci so v mačkah prepoznali posebne moči. Verjeli so, da lahko določijo čas, če strmijo v njihove oči.

Japonska : Maneki-neko, mačka, ki kliče, je na Japonskem simbol sreče. Vzdignjena šapa pomeni staro zgodbo o mački, ki je cesarja rešila pred strelo, tako da ga je z mahanjem šape poklicala, naj se ji približa.

Grčija : Tako kot Egipčani so tudi Grki imeli boginjo mačko. Njeno ime je Ailuros, boginja zaščitnica.