Direktor Klančič: “Zadeva je zelo resna”

Svet šempetrske bolnišnice se je na včerajšnji seji seznanil z rezultati lanskega poslovanja, ki so odlični. Zavod je ustvaril 2,1 milijona evrov presežka, a uspehi ostajajo v senci zaostrovanja stavke. V bolnišnici pripravljajo krizne scenarije. Soglasje za nadurno delo je umaknila polovica specialistov.

ŠEMPETER PRI GORICI > 2,1 milijona evrov presežka v lanskem letu, poplačana izguba preteklih let in skrajšanje čakalnih vrst na področju magnetne resonance, ultrazvoka srca, ortopedskih in še nekaterih drugih operativnih posegov ter načrtovane številne nove naložbe v opremo in stavbo so v šempetrski bolnišnici te dni v senci zaostrovanja stavke zdravnikov.

Po besedah direktorja bolnišnice Dimitrija Klančiča je zaradi stavke doslej odpadla slaba četrtina elektivnih programov in približno deset odstotkov ambulantnih pregledov. A to se bo v marcu radikalno poslabšalo, če ne pride do sporazuma med vlado in sindikati. Prelomna točka je že 1. marec, ko začne veljati umik soglasij za nadurno delo.

“Soglasje je umaknilo 53 zdravnikov, to je dobra polovica specialistov. To pomeni problem zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva na nekaterih področjih, denimo v radiologiji, pediatriji in posledično v porodnišnici. Prihajamo v krizno obdobje,” je po včerajšnji seji sveta zavoda priznal direktor Klančič. Zato upa na sporazum, sicer se utegne zgoditi, da v šempetrski bolnišnici konec marca ne bodo mogli več sprejemati porodnic in bolnih otrok.

V zadnjih dneh se intenzivno pripravljajo tudi na drugačno organizacijo urnikov. “S prvim marcem bodo zdravniki delali 40+8 ur tedensko, varovane skupine 40 ur na teden. To bo velik poseg v delo bolnišnice, odpadel bo pretežen del subspecialistične ambulantne dejavnosti, dva do trije operacijski programi na dan. Predstojniki preigravajo različne možnosti delovnega urnika. Zadeva je zelo resna,” je dodal. Ker je bolnišnica pri zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva odvisna od zunanjih sodelavcev, za zdaj ne razmišlja, da bi sodelavcem odtegnil soglasje za delo v drugih ustanovah, saj bi bile posledice prehude.

“Nihče si ne želi v vojno,” je direktorjeve besede podkrepila tudi predsednica sveta zavoda Alenka Kolar, ki sicer prihaja z ministrstva za zdravje. “Vodstvo zavoda in predstojniki so nas seznanili z razmerami. Za zdaj so še v redu, s prvim marcem pa bo kritično, zlasti v manjših oddelkih. Tudi to, da ministrstvo dovoli tri izmene, jih ne bo reševalo, pomagali si bodo z zunanjimi sodelavci in z urnikom 8 + 16 ur med tednom in 2 x 12 ur med vikendi,” je dodala Kolarjeva.

Tudi po besedah predstavnika sindikata Fides v bolnišnici Jureta Klanjščka bo nadaljevanje stavke z uveljavitvijo umika soglasij v bolnišnici zagotovo zaostrilo razmere. “Največji problemi bodo pri zagotavljanju elektivnih posegov in ambulant, vsi razpoložljivi kadri se bodo morali primarno usmeriti v pokrivanje nujnih zadev, posledično bo ostalo manj kadra za pokrivanje elektivnih obravnav.”

A Klanjšček vseeno upa, da do črnega scenarija v marcu še ne bo prišlo. “Ampak dlje kot bo stvar trajala, težje bo te luknje pokrivati, bolj se bodo te luknje kazale v sistemu. Prišle bodo bolniške, koriščenje dopusta. Če bo tako stanje trajalo dovolj dolgo, se bojim, da lahko pride tudi do kolapsa javnega zdravstva,” je povedal in dodal, da s strani vlade doslej ni bilo resnih predlogov in izboljšav za rešitev nastale situacije v zdravstvu.

---