Ko nas nekdo prizadane, lahko včasih tako dolgo čakamo na opravičilo, da obtičimo s svojimi ranami in ne znamo naprej. A celjenje ran in zdravljenje lastne bolečine je odgovornost nas samih, ne drugih.
Ali resnično potrebujete to, da vam oseba, ki vas je prizadela, reče: "Prizadel/a sem te, žal mi je in počutim se grozno, da sem to storil/a"? Lepo je dobiti opravičilo, ampak ali ga nujno potrebujete? Ali sami ne veste, kako boleča je bila bolečina, ko ste jo doživeli?
Potrebujete nekoga drugega, ki vam bo povedal, kako boleča je bila vaša izkušnja? Nekoga, ki vam bo dovolil, da občutite svojo bolečino? Ne, ne potrebujete tega. Zapomnite si; tisti, ki vas je prizadel, ne more zaceliti vaših ran. Slednje lahko zacelite samo sami.
Ne pričakujte, da bo oseba, ki vas je zlomila na koščke, te koščke prinesla nazaj in vas ponovno sestavila. Tega ne morete pričakovati. In tudi če bi lahko, zakaj bi si tega sploh želeli? Če je nekdo imel moč, da vas zruši, in je to moč tudi zlorabil, zakaj bi jim sploh zaupali, da bodo oni tisti, ki vas lahko ponovno zgradijo?
Sprejmite svojo bolečino. Naučite se iti naprej brez opravičila. Predvsem pa se nehajte zanašati na druge, da bodo zacelili vaše rane. To lahko storite samo vi.
Prirejeno po: Najwa Zebian
- Preberite si še: Ne prepričuj drugih, da si dobra oseba!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
