Slovenska podjetja smo zelo inovativna, predvsem pa se znamo hitro prilagoditi na nove razmere na trgu, kar se je pokazalo tudi med epidemijo covida, ko resnejših upadov naročil nismo čutili oziroma smo jih nadomestili z novimi posli, pravi Jernej Polič, direktor PE EMS v družbi S & T Iskratel.
Pred dogodkom Dobre prakse pametnih tovarn v torek, 15. novembra, smo sogovornika iz družbe S & T Iskratel prosili za oceno dinamike uvajanja digitalizacije in industrije 4.0 v slovenska proizvodna podjetja. Jernej Polič: »Prihodnost je trenutno nekoliko negotova, zato moramo delati še toliko več za dvig produktivnosti, kjer zaostajamo za evropskim povprečjem, to pa se izraža v nižji dodani vrednosti na zaposlenega. Produktivnost lahko do neke meje dvigujemo ročno, za večje preskoke pa potrebujemo objektivne podatke in zmožnost hipnega analiziranja, kar nam omogočajo različne rešitve za digitalizacijo proizvodenj. Večina slovenskih proizvodnih podjetij se tega zaveda, zato je v zadnjih nekaj letih naredila aktiven premik v tej smeri. Je pa najprej treba narediti 'domačo nalogo' ter optimizirati lastne procese, da postanejo jasni in čim bolj enostavni. Brez tega tudi digitalizacija ne bo pomagala. Sam menim, da je veliko podjetij začelo uvajanje digitalnih rešitev v svoje proizvodnje, pa so se bila prisiljena začeti ukvarjati z lastno organizacijo. Navzven morda to deluje frustrirajoče, saj je videti, kot da se nikamor ne premaknejo, vendar je to glavni pogoj, če želimo od digitalizacije največje učinke, to pa pomeni dvig produktivnosti in večji EBITDA.«
Že sedmi izobraževalni dogodek
Na tretjem letošnjem izobraževalnem dogodku Dobre prakse pametnih tovarn, skupaj pa že sedmem, ki bo potekal 15. novembra v prostorih GZS v Ljubljani, bodo udeleženci izvedeli več o izkušnjah podjetij s koraki v procesu uveljavljanja proizvodne informatike, z digitalno preobrazbo, pozitivnimi učinki digitalizacije proizvodnih dnevnih sestankov, industrijo prihodnosti, energetskim menedžmentom v praksi. Seznanili se bodo tudi z obvladovanjem izzivov hitre rasti v proizvodnji, spremljanjem proizvodne analitike v realnem času, visoko avtomatizirano in robotizirano proizvodnjo ter podatkovno znanostjo pri nadgradnji in obvladovanju procesov, pa tudi z možnostmi, ki jih industrija 4.0 ponuja na področju avtomatizacije. Več informacij in prijave na spletni strani (www.pametna-tovarna.si).
Izziv pomanjkanje usposobljenih kadrov
Udeleženci bodo spoznali tudi nadzor in optimizacijo proizvodnje z rešitvijo Industrial Spyder. V podjetju ebm-papst Slovenija na proizvodni liniji s to rešitvijo po novem pridobivajo signale s strojev ter podatke o premikih orodij in ljudi, ki se stekajo v enotno IoT-platformo in podatkovno hrbtenico ter analizirajo pridobljene informacije.
In kako v ebm-papstu Slovenija vidijo dinamiko uvajanja digitalizacije in industrije 4.0 v slovenska proizvodna podjetja? »Uvajanje industrije 4.0 ocenjujemo kot počasno, razlogi za to so številni. Ker sam pojem industrije 4.0 pokriva številna napredna področja, ki se morajo marsikdaj tudi prekrivati in dopolnjevati, že na začetku pride do težav pri določanju fokusa na specifična področja, kjer bi napredna digitalizacija prinesla občutne izboljšave poslovnih procesov. Ker gre za razmeroma nove tehnologije, ki se povrhu vsega še nenehno spreminjajo in izboljšujejo, ne obstajajo standardni procesi in produkti, ki bi jih lahko hitro vpeljali v praksi. Obstaja pa množica ponudnikov in rešitev, ki so velikokrat pisane na kožo podjetju, kjer se je vpeljava izvedla. Vpeljava tovrstnih rešitev v drugih podjetjih pa nato velikokrat zahteva večje spremembe in prilagoditve, s tem pa tudi dodatno obsežno testiranje in odpravljanje napak ter s tem povezan podaljšan čas uvedbe.
Izziv je tudi pomanjkanje usposobljenih kadrov, ki bi najprej razumeli sodobne tehnologije, jih znali vpeljati in nato še poskrbeti za to, da se bodo tako spremenjeni poslovni procesi tudi dejansko izvajali, saj obstaja nemalo uporabnikov, ki tovrstne spremembe sprejemajo z odporom. Prav tako se v želji, da bi bili uporabniški vmesniki čim bolj poenostavljeni in optimizirani za čim večjo produktivnost, pozablja na dejstvo, da morajo biti zaledni sistemi zato še toliko bolj kompleksni in 'pametni'. Vzdrževanje tovrstnih sistemov pa spet zahteva usposobljene in proaktivne strokovnjake, ki so sposobni ohranjati nadzor nad procesi ter zaznati in odpraviti napake in pomanjkljivosti, še preden negativno vplivajo na poslovne procese,« pravijo v ebm-papstu Slovenija.
