Koper je bil v tistem času veliko in pomembno mesto v tedanji Beneški republiki. Foto: Pokrajinski arhiv Koper
Koper je bil v tistem času veliko in pomembno mesto v tedanji Beneški republiki. Foto: Pokrajinski arhiv Koper

Pokrajinski arhiv Koper je decembra v okviru praznovanja 600. obletnice potrditve koprskega statuta predstavil faksimile statuta, tj. natančen prepis originala statuta, ki ga hrani državni arhiv v Benetkah. Statuti, kot je koprski, so v istrskih mestih urejali pravna razmerja v mestu, v katerem je tedaj živelo okoli 10.000 ljudi.

Sorodna novica Koper bo obeležil 1500-letnico

Posamezni odloki so ključni tudi za razumevanje nastajanja in varovanja pisne kulturne dediščine, so ob predstavitvi statuta zapisali v Pokrajinskem muzeju Koper. Prepričani so, da bo izdala faksimila gotovo spodbudila nadaljnje raziskovanje koprskih predpisov in pravne prakse v srednjem veku in zgodnjem novem veku.

Originalni statut iz leta 1238–1239 je najverjetneje zgorel v požaru leta 1380
Koper se je v 12. in 13. stoletju osvobajal oblasti oglejskih patriarhov. Leta 1186 je postal svobodna komuna. Mesto je nato dobilo pravico, da samo izvoli župana, ki ga je patriarh le formalno potrdil, in tudi pravico, da pri obnovitvi statutov sodelujejo koprski modreci. Leta 1251 je cesar Konrad IV. Kopru formalno podelil tudi pravico izvršilne moči vladanja in uživanja polne svobode.

Prva omemba koprskega statuta sega v leto 1238, o njegovem obstoju pa priča listina goriškega grofa iz leta pozneje, v kateri je zapisano, da "gospod Patriarh vstopi v mesto, kadar želi, in pregleda statut mesta s svetom mestnih modrecev". Leta 1279 so sicer mesto osvojili Benečani. Od takrat mestni statuti niso več vsebovali določil kazenskega prava. Za razliko od drugih istrskih mest je koprski podestat tudi pozneje o kazenskih zadevah odločal sam, čeprav na osnovi beneškega prava.

Koper je bil v tistem času veliko in pomembno pristaniško mesto v Beneški republiki, primerljivo z Zadrom. "Status obravnava od organizacije delovanja, administracije v mestu pa do čisto vsakdanjih zadev, celo porok, kako naj so izpeljane. Zanimiva je prepoved prodajanja krščanskih sužnjev," je za TV Slovenija povedala Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper.

Več informacij o statutu Kopra iz leta 1423 je na voljo na spletni strani Pokrajinskega muzeja Koper.

Kopij beneškega statuta doslej v Sloveniji nismo imeli
Rokopis koprskega mestnega statuta je bil prvič opisan pred 150 leti, so pojasnili v Pokrajinskem muzeju Koper. V 18. stoletju ga je imel v lasti zbiratelj markiz Gravisi, ki ga je podaril koprski gimnaziji, od tam pa so ga prenesli v knjižnico mestnega arhiva. Leta 1940 so rokopis odpeljali v Italijo in je danes še vedno v državnem arhivu v Benetkah.

Raziskovalcem doslej statut ni bil na voljo za raziskovanje. Kopija statuta na voljo javnosti šele od leta 2016, ko so ga v beneškem državnem arhivu skupaj z drugim arhivom mesta Koper prvič po letu 1944 odpečatili. Priprave na tisk knjige so bile obsežne. Za digitalizacijo je poskrbel beneški arhiv. "600 let staro knjigo moraš dobro načrtovati, kako jo boš v fizični obliki izdelal. Tisk je potekal na tršem papirju, najboljšem približku pergamentnemu papirju, ročno šivan," je pojasnila Meliha Fajić iz Pokrajinskega muzeja Koper. Izdajo 99 oštevilčenih kopij statuta sta sofinancirala ministrstvo za kulturo in Mestna občina Koper.

600 let statuta mesta Koper