Povodni konji Pabla Escobarja so v zadnjih letih postala prava turistična zanimivost, zato večina okoliških prebivalcev do leta 2020, ko je ena izmed živali napadla človeka, ni bila naklonjena selitvi (ali ubijanju) živali. Foto: AP
Povodni konji Pabla Escobarja so v zadnjih letih postala prava turistična zanimivost, zato večina okoliških prebivalcev do leta 2020, ko je ena izmed živali napadla človeka, ni bila naklonjena selitvi (ali ubijanju) živali. Foto: AP

Vodja kokainskega kartela Pablo Escobar je v 80. letih prejšnjega stoletja na svoje posestvo Hacienda Napoles iz Afrike nezakonito uvozil številne živali, med njimi tudi štiri povodne konje, ki pa so po njegovi smrti leta 1993 ostali prepuščeni sami sebi – večino drugih živali so namreč pristojni polovili in preselili, povodni konji pa so bili za tak podvig preveliki, zato so jih pustili tam, misleč, da bodo prej kot slej poginili.

A le v nekaj letih je iz štirih živali zrasla ogromna čreda več kot 70 primerkov povodnih konjev, ki si ni več pustila omejevati življenjskega prostora z ograjami propadajočega posestva.

Zaradi posledic, ki jo je tujerodna invazivna vrsta začela puščati na tamkajšnjem ekosistemu, so se pristojni lotili različnih projektov, kako populacijo zmanjšati oz. vsaj omejiti njeno rast. Nekaj povodnih konjev so tako uspavali, sterilizirali oz. kastrirali in jih nato izpustili nazaj, a to težave ni dokončno rešilo.

Povodni konji so namreč zelo lačna bitja, saj na dan pojedo do 40 kilogramov hrane, večinoma trave in drugega rastlinja, in čeprav je (bilo) tega na posestvu in v okolici dovolj, so težke tace in ogromni gobci razrili in s tem uničili travinje na dobršnem delu območja. Poleg tega iztrebki teh velikih živali (tehtajo tudi do tri tone) spreminjajo sestavo tal in voda, zaradi česar so ogrožene avtohtone rastlinske in živalske vrste območja.

V iskanje rešitev za čredo so pristojni vključili številne naravovarstvenike, veterinarje in druge strokovnjake, na koncu pa sklenili, da ni druge rešitve, kot da povodne konje preselijo na območja, ki so tej vrsti bolj domača. Kot so sporočili v četrtek, bodo večino, okoli 60 primerkov, preselili v Indijo, v rezervat Greens Zoological Rescue & Rehabilitation Kingdom, ki leži v zvezni državi Gudžarat, kakih deset jih bodo poslali v različne živalske vrtove in rezervate za divje živali v Mehiki, dva pa bosta dobila nov dom v Ekvadorju.

Kot so razložili pristojni, so načrt usklajevali približno eno leto, nad samim postopkom selitve pa bo bedela okoljska inšpekcija, kjer zagotavljajo, da imajo dovolj izkušenj s preseljevanjem divjih živali, tudi povodnih konjev. Po pojasnilih tiskovnega predstavnika Davida Echeverrija Lópeza bodo živali z mamljivo hrano najprej zvabili v ogromne železne zabojnike, jih prepeljali na letališče v Rionegru, od tam pa z letali v Indijo, Mehiko in Ekvador.