Van Quickenborne je odstopil. Foto: Reuters
Van Quickenborne je odstopil. Foto: Reuters

Van Quickenborne je dejal, da je preiskava razkrila, da so belgijske pravosodne oblasti zahtevo Tunizije, ki jo je Tunis vložil 15. avgusta 2022, da napadalca, 45-letnega tunizijskega državljana, izženejo iz Belgije, spregledale oz. nanjo niso reagirale. "To je neopravičljiva napaka, ki je imela usodne učinke," je novinarjem ob napovedi odstopa dejal Van Quickenborne in dodal, da za to prevzema polno politično odgovornost.

45-letni Abdesalem Al Guilani je leta 2019 neuspešno zaprosil za azil v Belgiji, v državi je živel nezakonito. Policiji je bil znan v povezavi s tihotapljenjem ljudi v Združeno kraljestvo, je pred dnevi dejal Van Quickenborne.

Belgijski premier Alexander De Croo je medtem sporočil, da se je že seznanil z odločitvijo ministra in dodal, da spoštuje njegov politični pogum.

Za zdaj sicer še vedno ni jasno, zakaj zahteve za izročitev sodnik ni obravnaval. Po podatkih sodstva je bilo temu sodniku lani posredovanih 31 mednarodnih zahtev za izročitev, pri čemer je obravnaval vse, razen zahteve Tunizije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Domnevni islamski skrajnež, ki je v ponedeljek v Bruslju ubil dva švedska nogometna navijača, je predtem za azil zaprosil tudi na Norveškem, Švedskem in v Italiji ter bil vsakič zavrnjen.

Po poročanju medijev naj bi napadalec, sicer državljan Tunizije, leta 2011 čez Sredozemlje prispel na italijanski otok Lampedusa. Tunizijec je odšel na Švedsko, potem ko je nekaj časa živel v Italiji. Pozneje so ga iz Švedske izgnali in se je leta 2016 vrnil v Italijo, ko so ga varnostni organi označili za radikaliziranega.

Zatem je odšel v Belgijo, kjer je bival nezakonito, je pred dnevi izjavil De Croo. Dodal je, da domnevni napadalec ni bil na seznamu teroristov.