Zaradi obnove grajske žitnice (desno) je v načrtu nadpovprečno visoko število inventariziranih, konserviranih in restavriranih predmetov. Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl
Zaradi obnove grajske žitnice (desno) je v načrtu nadpovprečno visoko število inventariziranih, konserviranih in restavriranih predmetov. Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl

"Muzej je iz žitnice preselil številne predmete, nekaj v prostore podjetja Talum, pohištvo pa v Štatenberg. Finančno je selitev do zdaj stala približno 60.000 evrov, od tega je 44.000 evrov prispevalo ministrstvo za kulturo," je pojasnil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič.

Zaradi obnove žitnice načrtujejo tudi nadpovprečno visoko število inventariziranih, konserviranih in restavriranih predmetov. Po zaključku obnove načrtujejo, da bodo v žitnico prenesli tudi druge predmete, ki so trenutno na prostem. Med njimi je denimo Orfejev spomenik – marmorni nagrobnik iz 2. stoletja, ki trenutno stoji na Slovenskem trgu na Ptuju.

Pogled na še neobnovljeno ptujsko grajsko žitnico. Foto: ptujinfo.com
Pogled na še neobnovljeno ptujsko grajsko žitnico. Foto: ptujinfo.com

V muzeju se bodo v okviru razstavne dejavnosti med drugim lotili predstavitve Tradicije upodobitve noše na kamnitih spomenikih rimske Petovione in občasne razstave Prezrti predmeti iz muzejske gipsoteke. Načrtujejo tudi medmuzejski projekt Dediščina in moč mitov, pa tudi bogat program razstav v Miheličevi galeriji.

Čivki iz preteklosti: Sprehod po slovenski arheologiji (produkcija Narodni muzej Slovenije)

Gostovanja in sodelovanja
Po Lorenčičevih besedah bo razstava, pri kateri je lani sodeloval tudi njihov muzej, naslovljena Čivki iz preteklosti. Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, letos na ogled v Turčiji. V sodelovanju z zagrebško filozofsko fakulteto pripravljajo mednarodni posvet Odiseja skozi Petovionske orientalske kulte. Z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) pa sodelujejo v projektu Zdravstvo in medicina na Slovenskem.

Direktor je poudaril tudi, da bodo še naprej skrbeli za pedagoške in andragoške programe ter programe za družine, zato tradicionalna muzejska prireditev Muzejski vikendi, ki je namenjena otrokom in staršem, ostaja v njihovem programu. Za letos načrtujejo še obnovo in dopolnitev ureditve dostopnosti za ranljive skupine. Prenovili bodo tudi zunanjo osvetlitev v Miheličevi galeriji in na Ptujskem gradu.

Sorodna novica "Danes je ni umetnosti, v kateri bi bilo toliko ponavljanja, kot ga je pri fotografiji"

Četverica večjih publikacij v tem letu
Na področju izdajateljske dejavnosti je direktor muzeja izpostavil štiri večje publikacije, ki jih bodo izdali v tem letu: osmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, spremljevalno publikacijo posodobljene zbirke orožja, monografijo Stojan Kerbler – človek, Haložan in mojster fotografije ter publikacijo Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju.

Tudi enota v Ormožu načrtuje pester program z več občasnimi razstavami in različnimi muzejskimi srečanji, vitrinami meseca in predavanji ter delavnicami za najmlajše. Izvajali bodo tudi dejavnosti, vezane na Grad Ormož in tamkajšnji park, z vidika arhitekturne, digitalne in hortikulturne preobrazbe, je še dodal Lorenčič.

Sorodna novica Notranjost ormoškega grajskega stolpa, grajska ura in tudi grajski park bodo deležni obnove

In še pogled v preteklo leto
Sicer je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož preteklo leto ocenil kot odlično, kar zadeva muzejski program in tudi obisk. Leto 2023, v katerem so praznovali 130. obletnico, je bilo po njegovih besedah zelo uspešno v vseh pogledih: "Vsebinsko, po številu obiskovalcev in tudi finančno je bilo pozitivno. (...) Imeli smo odličen obisk, boljši celo kot v predkoronskem letu 2019. Muzej je lani spet obiskalo več šolskih skupin, tudi tujih obiskovalcev je bilo več kot leta prej. Skupno je muzej obiskalo skoraj 67.000 obiskovalcev, od tega je bilo 20.000 tujih."