1. Debetna kartica
Foto: Shutterstock
Kaj je: Debetna kartica je naša najbolj osnovna kartica, dobijo jo vsi bančni komitenti, ki odprejo osebni račun. Nanj prejemamo štipendijo, zaslužek počitniškega dela, plačo, pokojnino …
Druga poimenovanja: Zasledimo lahko, da jim nekateri pravijo »navadne« bančne kartice ali kartice osebnega računa.
Značilnost: Ko debetno kartico uporabimo, denimo pri nakupu v trgovini, ali dvignemo denar na bankomatu, se nam denar v trenutku »odtrga« z našega bančnega računa – gre za enako plačevanje, kot če bi vzeli bankovce ali kovance iz denarnice.
Razlike: Poznamo debetne kartice maestro , mastercard in visa . Maestrova na hrbtni strani nima CVC- kode (Card Verification Code) oziroma tri- ali štirimestne številke, ki deluje kot dodaten varnostni element pri plačevanju po spletu, zato s temi debetnimi karticami največkrat na spletu ne moremo opraviti nakupa. Tudi pri debetnih karticah banke komitentom lahko omogočijo limit – v večini primerov pri delovno aktivnem prebivalstvu, ki vsak mesec na račun prejemajo plačo. A pozor, možnost koriščenja limita naj ne postane navada.
Pametno: Če se odpravljamo v tujino s prijatelji, partnerjem ali družino, je dobro, da imamo na voljo tako debetno kartico mastercard kot tudi viso, saj se lahko zgodi, da na nekaterih mestih s katero izmed omenjenih debetnih kartic ne bomo mogli opraviti plačila.
Koliko nas stane: Debetne kartice so brezplačne, čeprav se moramo zavedati, da nam banke vsak mesec zaračunajo vodenje računa oziroma je ta strošek vključen v strošek bančnega paketa. Stroški lahko denimo nastanejo, če kartico izgubimo – v teh primerih nekatere banke zaračunajo strošek preklica in zamenjave kartice (cene se gibljejo od nekaj evrov do okoli 15 evrov - odvisno od banke). Če banke ugotovijo, da je prišlo do zlorabe kartice (denimo skimming), kraje, vam tega stroška praviloma ne zaračunajo.
Koliko Slovencev jih uporablja: Letošnji podatki Banke Slovenije kažejo, da je bilo v Sloveniji izdanih 2.656.578 debetnih kartic in kartic s funkcijo e-denarja.
Kakšen je povprečen znesek plačila: Po podatkih Banke Slovenije je bilo do junija v Sloveniji s karticami domačih izdajateljev z debetnimi karticami in karticami s funkcijo e-denarja izvedenih plačil v skupni vrednosti 2.719 milijonov evrov. Povprečen znesek plačila pa je znašal 31 evrov.
Med Slovenci najbolj priljubljeno plačevanje z debetno kartico
Letos se je v primerjavi z letom 2020 vsakodnevno plačevanje s kartico (24 odstotkov v letu 2021; 17 odstotkov v letu 2020) povečalo, najpogosteje uporabljena kartica je debetna kartica (48 odstotkov), je pokazala junijska Mastercardova raziskava Masterindex.
2. Predplačniška kartica Kaj je: Gre za kartico, ki ni vezana na naš bančni račun, ne na status zaposlitve, ne na višino prilivov, ki jih imamo (nanjo namreč ne dobivate štipendije, zaslužka od počitniškega dela, plače …). Če pa želite kartico uporabljati, morate nanjo naložiti denar. Kartica vam ne omogoča limita, kar pomeni, da lahko porabite samo toliko denarja, kot ga imate »naloženega« na računu.
Kdo naj jo ima v denarnici: Primerna je za tiste, ki ne želite imeti kartice z odloženim plačilom, želeli pa bi opravljati spletne nakupe. Večkrat omenjana prednost predplačniške kartice je varnost – če vam ukradejo predplačniško kartico, ste »le« ob znesek, ki je na kartici. Nekateri starši nanjo otrokom nakazujejo tudi žepnino.
Dobro je vedeti: Predplačniško kartico ima v Sloveniji v svoji ponudbi vse manj bank (ponujajo jo še denimo pri LON, DBS, NKBM, Gorenjski banki in Intesi Sanpaolo). Ponuja jo tudi med Slovenci priljubljena neobanka Revolut. Pri banki se je treba pozanimati, kdaj lahko mladostniki pridobijo predplačniško kartico – denimo pri Intesi Sanpaolo navajajo, da je primerna za mlade nad 15 let.
Stroški povezani s kartico: Stroški se od ponudnika do ponudnika razlikujejo, jih je pa kar nekaj, na katere je dobro biti pozoren – preverite, koliko vas stane polnjenje kartice, koliko dvigi gotovine na bankomatu matične in druge banke ... Sicer pa vas naročilo kartice stane približno 10 evrov.
Zlate, srebrne, platinaste kartice
V ponudbah bank lahko zasledite tudi kartice, ki jim banke »dodajo« tudi nekaj barve – zlata, srebrna, platinasta … Kaj to pomeni? Te kartice so namenjene strankam, ki imajo večji prihodek, banke pa jim omogočajo različne ugodnosti – denimo višji limit. Za omenjene kartice se plačujejo višje članarine.
3. Kartica z odloženim plačilom Kaj je: Gre za kartico, ki nam omogoča zamik plačila obveznosti. Kaj to pomeni? S kartico z odloženim plačilom lahko opravljamo nakupe v skladu s predhodno določenim limitom, neodvisno od trenutnega stanja na našem osnovnem bančnem računu, na katerega prejemamo denimo plačo.
Primer: Banka nam omogoča, da lahko na dan koristimo 500 evrov limita, več kot to na dan ne moremo porabiti. Recimo, da v oktobru, ki je sicer mesec varčevanja, trikrat uporabimo kartico z odloženim plačilom – kupimo čevlje v vrednosti 100 evrov, dve novi knjigi za 50 evrov in opravimo nakup v trgovini za 200 evrov. Porabljenega denarja vam ne bodo trgali v trenutku nakupa, kot se to zgodi pri debetni kartici, ampak se vam bo na osnovnem računu, na katerega prejemate plačo, to poznalo samo enkrat na mesec. V banki določite, kdaj bo to, možnosti so tri: 8., 18. ali 28. dan v mesecu. To torej pomeni, da bomo šele 8., 18. ali 28. novembra poravnali znesek za oktobrske nakupe, vredne 350 evrov.
Drugo poimenovanje: Kartico z odloženim plačilom zelo pogosto imenujemo kar kreditna kartica.
Pozor: Naj vas nakupovanje z odloženim plačilom ne zavede, saj boste morali vsak zapravljen cent na koncu poravnati. Nujen je tudi razmislek, kakšen limit sploh potrebujete – mogoče ga je tudi spreminjati (sprememba vas lahko sicer tudi nekaj stane). Morate se zavedati še ene pasti, ki jo prinaša višji limit – v primeru zlorabe kartice so zneski, ki si jih prilastijo nepridipravi, lahko precej visoki. Pri banki je treba preveriti tudi, ali določen dnevni limit velja za dvige gotovine, spletne nakupe ali fizične nakupe.
Kdo naj jo ima v denarnici: Kartico z odloženim plačilom imajo v lasti načeloma le polnoletne osebe z rednimi prihodki. Pametno je, da s kartico z odloženim plačilom razpolaga nekdo v gospodinjstvu, nikakor pa ne pa vsi, saj nas ta kartica stane kar nekaj denarja. Dobro jo je denimo imeti za plačilne primere, kot je izposoja avtomobila (rent-a-car) v tujini.
Koliko nas stane članarina: Letna članarina se med bankami razlikuje – glede na podatke iz septembrske raziskave
najugodnejša banka 2021 boste zanjo najmanj odšteli pri Delavski hranilnici 14,5 evra, največ, 44 evrov, pa pri banki Sparkasse.
Koliko Slovencev jo uporablja: Letošnji podatki Banke Slovenije kažejo, da je bilo v Sloveniji izdanih 1.280.056 kartic z odloženim plačilom.
Kakšen je povprečen znesek: Po podatkih Banke Slovenije je bilo do junija v Sloveniji s karticami domačih izdajateljev s karticami z odloženim plačilom izvedenih za 1.029 milijonov evrov plačil. Povprečen znesek enega plačila pa je znašal 45 evrov.
4. »Obročna kartica«: dodatek, ki ga omogoča kartica z odloženim plačilom Kaj je: Gre pravzaprav za kartico z odloženim plačilom, ki imetniku omogoča dodatno možnost – plačilo na obroke. Kar pomeni, da nam banka ne bremeni našega tekočega stanja na računu samo enkrat na mesec, kot je to pri običajni kartici z odloženim plačilom, ampak se nam strošek nakupovanja razdeli na več delov. Nakup na obroke je mogoč v višini razpoložljivega limita na kartici. Z odplačevanjem posamičnih obrokov se vam postopoma sprošča tudi limit (kot denimo pri posojilni kartici).
Druga poimenovanja: kreditna kartica
Možnosti: Banka vam na kartici z odloženim plačilom omogoči aktivacijo posebnega SMS-obvestila - ko ob nakupu s plačilno kartico prejmete SMS, si lahko določite število obrokov in znesek, kupujete pa lahko v fizičnih trgovinah kot tudi prek spleta. Ta storitev ni brezplačna – pred tem se pri banki pozanimajte o stroških, eden takih je denimo dodatno plačilo za vsak posamezni obrok - NLB vam za to zaračuna 1,50 evra, NKBM 1,40 evra, Delavska hranilnica pa 50 centov.
Primer: Opravim nakup v višini tisoč evrov – prejmem SMS, izberem, da želim opraviti plačilo na 12 obrokov, to pomeni, da mi bo banka vsak mesec trgala 83,33 evra (12 mesecev). Poleg tega pa bom banki še za vsak plačan obrok dodatno plačal, ker sem uporabil možnost SMS-obvestila.
Vredno je vprašati: Pred uporabo natančno preverite, kakšen je najnižji možen obrok, ki vam ga omogočajo, in tudi limit, ki ga lahko izkoristite. Banke navadno ponujajo plačilo na dva do 12 obrokov. Nekatere banke ponujajo tudi plačilo na več obrokov, pri NLB smo zasledili 60 obrokov. Pri ponudniku Diners pa do 36 obrokov za nakupe v Sloveniji.
Stroški koriščenja limita: Kartico bi lahko zamenjali tudi s posojilno kartico, a se obročna kartica od posojilne razlikuje po tem, da vam za dolgovani znesek banki ni treba plačati dodatnih obresti (več o tem pri posojilni kartici) – izjema je kartica ponudnika Diners.
5. Posojilna kartica Kaj je: Posojilna kartica je precej podobna karticam z odloženim plačilom, ki omogoča plačilo na obroke, vendar je pri posojilni kartici treba z banko podpisati pogodbo, v kateri se določi višina limita, ki ga lahko koristimo, v kakšnem odstotku bomo banki koriščen limit vsak mesec odplačevali, poleg tega pa nam banka za del izposojenega denarja, ki še ni odplačan, zaračuna obresti. Višina limita, ki vam ga banka odobri, je odvisna od vašega finančnega položaja, saj posojilna kartica bremeni vaš osebni račun, na katerega prejemate denimo plačo.
Iz NLB so nam sporočili, da se pri njihovi posojilni kartici karanta mesečno odplačuje 20 odstotkov porabljenega okvirnega kredita na kartici, pri posojilni kartici mastercard pa 33 odstotkov. Prej omenjena obrestna mera za neporavnani del denarja je pri NLB sestavljena iz šestmesečnega EURIBOR in pribitka v višini 7,5 odstotne točke. »Trenutna višina letne obrestne mere znaša 6,99 odstotka,« so nam sporočili iz NLB.
Primer: Če imamo posojilno kartico, ki nam omogoča tisoč evrov limita, lahko z njo opravljamo nakupe v višini do skupno tisoč evrov.
Pa si predstavljajmo, da danes kupimo izdelek v višini tisoč evrov s posojilno kartico. To pomeni, da nam bo banka glede na pogodbo, v kateri je določeno, da nam za limit trga 20 odstotkov denarja, prvi mesec z osebnega računa odštela 200 evrov. Ker bomo banki dolgovali še 800 evrov, bo k temu znesku dodala še 0,58 odstotka mesečnih obresti (letna obrestna mera 6,99 odstotka) na neporavnani del. Torej bo naš skupni dolg do banke znašal 800 evrov + 4,64 evra mesečnih obresti oziroma 804,64 evra. Kaj pa drugi mesec? Banka nam bo od dolgovanega zneska ponovno trgala 200 evrov, dožni ji bomo 604,64 evra, zato bo banka k temu dodala še 3,51 evra mesečnih obresti, skupno bo naš dolg znašal 608,15 evra. In tako dokler ne bomo poravnali izposojenega zneska. Ker pa imamo z banko sklenjeno pogodbo, da lahko koristimo s posojilno kartico skupno do tisoč evrov limita, mi pa banki ne dolgujemo več tisoč evrov, ampak »samo še« 608,15 evra, lahko denimo opravimo še kakšen nakup – denimo v višini 300 evrov – paziti moramo le, da ne presežemo limita v višini tisoč evrov. Tudi ta izposojeni denar moramo banki seveda vračati po že zgoraj opisanem postopku.
Druga poimenovanja: Namesto posojilnih kartic lahko zasledimo tudi poimenovanja revolving ali revolving kredit in tudi kreditna kartica.
Stroški: Posojilna kartica je oblika zadolževanja, ki vas lahko precej stane, zato se ji je pametno izogniti v velikem loku. Poleg obresti, ki jih moramo plačevati, za posojilno kartico uporabnik plača tudi letno članarino. Ta pri NLB denimo znaša 18 evrov. Dobro je vedeti, da so nastali stroški obresti odvisni od tega, kako hitro boste odplačali svoj dolg. Več obrokov, manjši zneski in s tem počasnejše odplačevanje, prinesejo več obresti.
Koliko Slovencev jo uporablja: Letošnji podatki Banke Slovenije kažejo, da je bilo v Sloveniji izdanih 101.831 kreditnih kartic.
Kakšen je povprečen znesek: Po podatkih Banke Slovenije je bilo do junija v Sloveniji s karticami domačih izdajateljev s kreditnimi karticami izvedenih za 78 milijona evrov plačil. Povprečen znesek enega plačila pa je znašal 41,63 evra.
Virtualne kartice:
Gre za plačilne kartice, ki so v digitalni obliki – vidimo jih le na zaslonu svojega pametnega telefona oziroma v svoji mobilni denarnici. Omogočajo nam brezkontaktno plačevanje prek spleta, za plačevanje na prodajnih mestih, kjer sprejemajo takšen plačilni instrument. Ponujata jo denimo med Slovenci priljubljena Revolut in N26, virtualno kartico pa smo zasledili tudi pri Intesi Sanpaolo (imajo debetno in kartico z odloženim plačilom)in pri NKBM - tam imajo predplačniško virtualno kartico. Virtualna kartica ima drugačno številko, kot jo ima fizična kartica.
»Po pameti«: spletno nakupovanje s karticami
Nakupovanje po spletu je zelo preprosto, a ni vedno najboljše za našo denarnico, saj nas želje velikokrat prehitijo, preden sploh premislimo, ali neko stvar sploh potrebujemo. Marina Jozić iz EOS KSI, upravljanje terjatev , pove, da je eden izmed načinov, da zmanjšamo skušnjavo po impulzivnem nakupu, da nakup otežimo. »To lahko naredimo na način, da izbrišemo podatke o kreditni kartici z vseh spletnih mest in aplikacij, ki jih pogosto uporabljamo. In če bomo želeli nekaj kupiti prek spleta, bomo morali opraviti dodaten korak, in sicer vnesti vse potrebne podatke o kreditni kartici (imetnika kreditne kartice, številka kartice, datum veljavnosti in varnostna koda). Ta dodaten korak nam lahko pogosto pomaga pri odločitvi, ali gre za nujen ali impulziven nakup. V tem času lahko ugotovimo, da nakup mogoče res ni nujen.«
